SO DNEVI
Ležim v postelji zbujen in čakam na budilko. Ne bom prej vstal. Red mora biti.
Zbudil prezgodaj me je težek dan, cel kup položnic, pot pred mano …
So dnevi, ko bi se najraje skril pred vsem, ko bi se dalo skriti,
in vsaka misel je le novo zrnce soli na rano.
Zvoni. O, kakšen grozen zvok.
»Ne boj se. Pejva,« reče Bog.