Ljubi moj sveti Aelred!

Priznam, da si mi tuj, kot mi je tuje tvoje ime. Lahko bi ti rekel Alfred, pa ti ne bom, da si ne bova postala predomača.

Kot je nenavadno tvoje ime, je tudi tvoje življenje moralo biti precej nenavadno. Če gre verjeti vsemu, kar sem prebral. In povedati moram, da teh reči pač nisem prebral v knjigi o svetnikih. 

Tam so tako skoparili s podatki o tebi, da sem malo »poguglal« tvoje ime. In te to ne sme začuditi. Saj strička Gugla povprašam tako rekoč o vseh, ki jih ne poznam pa mi prekrižajo pot, in radovednost je bila toliko večja, ker se tvoje ime znajde le na redkih koledarjih. In to očitno ne zaradi nenavadnega imena, ampak zaradi nenavadnega življenja.

Ni tako nenavadno, da si se odločil postati menih, cistercijan. Tovrstna odločitev za 12. stoletje v katerem si živel res ni nič posebnega, pa čeprav si bil visoko rangiran na dvoru škotskega kralja. Znan si predvsem po svojih dveh spisih »Ogledalo ljubezni« in »Duhovno prijateljstvo« … Seveda ju nisem bral in ne zameri, niti nisem preverjal, če obstaja kak slovenski prevod. Prebral sem nekaj dostopnih odlomkov in …

Ljubi moj sveti Aelred, kaj naj rečem? Vleklo te je v drugačno smer, kot bi te smelo, in verjetno si prav zaradi tega zapustil dvor in šel v samostan. Z dežja pod kap, če smem pripomniti. Glede nato, da te je Sveta mati Cerkev razglasila za svetnika, si očitno zmagal v tem duhovnem boju, ki se je bil na čisto telesni ravni. Oziroma v tvojem primeru na čisti telesni ravni.

Ob zapisu tvojega imena se na spletu razpre prava mavrična paleta.

Ob razlagi tvojega imena pa piše, da je sestavljeno iz dveh starosaksonskih besed: ael je nočni škrat, rad pa nasvet. Priznam, da sem zadržan in skeptičen do nasvetov nočnih škratov, se mi pa zdi popolnima prav, da imajo tudi nenavadni in drugače usmerjeni svojega priprošnjika pri Bogu.

Ne zameri mojim zadržkom in bodicam. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij predvsem na tiste, ki jih mučijo podobne težave, kot so tebe. Pa na nas tudi, da bomo ljubeče sprejemajoči s pravo mero in do prave mere.

Gregor

 

PRISLUHNI