Ljubi moj svet Albert Veliki!
Ni prav veliko svetnikov, ki jim je Mati Cerkev pridela vzdevek »Veliki«, še manj pa je učenjakov – vsaj jaz ne poznam nobenega drugega – ki bi se ponašali s takim imenom, pa se je skozi zgodovino nabralo kar nekaj velikih odkritij.
O tebi, ljubi moj Albert Veliki, berem, da si se bavil z logiko, filozofijo, psihologijo, antropologijo, fiziologijo, zoologijo, botaniko, geografijo, meteorologijo, geologijo, mineralogijo, kemijo, muzikologijo in seveda teologijo, saj si ob vsem delovanju vendarle pripadal dominikanskemu redu in si bil duhovnik in kasneje še škof.
Ni, da ni, torej …
In vsega tega nisi počel za hobi, ampak si bil znamenit profesor, Doctor universalis, vsestranski učenjak in mož za vse čase. Tudi – oziroma predvsem – za današnje, ko se že vsak, ki ima dostop do interneta in odprt FB račun, razglaša za vsestranskega učenjaka.
Ti si prebiral in pisal knjige, se poglabljal v skrivnosti narave in izsledke znanosti, in kljub temu ohranil ponižno srce in vero v Boga, medtem ko je danes vse več takih, ki ne verjamejo ne v Boga ne v znanost. Kar se mi, po kratkem premisleku, ne zdi pravzaprav nič nenavadno: ko človek preneha zaupati v Boga, ne bo zaupal več nikomur. Še sebi ne. Ali pa samo še sebi. Kar pa je verjetno najslabša možnost.
Gledam in poslušam pametnjakoviče, ki prisegajo na eko in bio, na svojih hišah pa so lesena okna zamenjali z aluminijastimi. Iz ljubezni do lesa mogoče? Isti ljudje se bodo bodo šli zavzemat za vseh vrst človekovih pravic, ki so jim bojda kratene, oblečeni v cunjice, ki so jih na drugem koncu sveta za mizerno plačilo sešili in v kemikalijah pobarvali otroci – brez kakršnih koli pravic. A tega ne morem gledati ne poslušati.
Ljudje zavračajo zdravila in cepiva – ker se menda ne ve, kaj vse vsebujejo in ker pri tem mastno služi le farmacevtska industrija -, odišavljeni in naličeni s kozmetiko s katero še bolj mastno služi druga veja te iste farmacevtske industrije, in jim zadostuje stavek na embalaži, da produkt ni bil testiran na živalih in da je veganskega izvora! Človek pač zaupa takrat, ko mu to ustreza in v to, kar mu ustreza … in tako se za nekaj procentov popusta konča vsa naša »vsestranska učenost«!
Oprosti, ljubi sveti Albert Veliki, moji pikrosti in cinizmu, a kot nekdo, ki je res veliko vedel, znal in spoznal, ne verjamem, da si kdaj prišel do konca človeški neumnosti, ki je verjetno nisi načrtno raziskoval, si je pa prav gotovo veliko videl, saj se ljudje v vsej svoji zgodovini nismo kaj prida spremenili. Predvsem pa se ne spreminjamo v kaj prida.
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da se nas oprime kakšna pametna misel.
Gregor
PRISLUHNI
