Ljubi moj sveti Alfonz Marija Ligvorij!
Ti si en tak čuden svetnik!
In je seveda treba takoj pojasniti, da besede »svetnik« v tem kontekstu in primeru ne uporabljam v tistem pomenu, ki ji ga običajno pripisujemo. Se pravi: ne naslavljam te kot pobožnega, Bogu vdanega … skratka svetega človeka, temveč bi rad rekel, da si ravnal nenavadno, čudno in čudaško. In je zanimivo, da ste nam – običajnim in običajno grešnim smrtnikom – tudi sicer svetniki nenavadni, čudni in čudaški. Iz česar bi lahko zaključil, da se svetnik v vseh kontekstih vede enako, oziroma, da ste svetniki izven vseh kontekstov. Razen Božjega, seveda. To smo pa tako ali tako vsi. In bi morali biti pravzaprav vsi sveti. Ne nazadnje je bil to Božji motiv pri stvarjenju … se mi zdi.
No, kakorkoli …
Zakaj te obtožujem čudaštva? Že pri rosnih sedemnajstih letih si ne le doštudiral, ampak celo doktoriral iz prava in postal sloveč, uspešen in iskan odvetnik. Potem pa si, čez nekaj let, ko si, po mnogih uspešno dobljenih, izgubil svojo prvo pravdo in s tem doživel svoj prvi življenjski poraz, vrgel vse čez ramo, vse popustil in spustil z rok, ne oziraje se na leta učenja in ne nazadnje tudi na ves denar, ki so ga tvoji straši namenili za tvojo izobrazbo in postal duhovnik!
Kako naj zdaj jaz svojim otrokom govorim, da ni treba kar takoj, ob prvem neuspehu, ob prvi manjši težavi, ob prvem porazu, vreči puške v koruzo? Da se splača vztrajati? Da je treba vztrajati, sicer v življenju nikamor ne prideš in nič ne dosežeš!
Ljubi moj sveti Alfonz Ligvorij! Topogledno, kot se reče, nisi najbolj primeren zgled za naše otroke! A kot sem že uvodoma dejal, da obstaja le »Božji kontekst«, si vendarle zgled ne le otrokom, temveč predvsem nam – roditeljem! Da je treba v prvi vrsti slediti Božjim navdihom in Božji volji. Kajti Bog spreminja naše človeške načrte v blagor dotičnega posameznika, vseh vpletenih in širše skupnosti, pa čeprav včasih to težko sprejmemo in sprejemamo.
Kot si bil uspešen odvetnik, si bil tudi uspešen duhovnik. Kot odvetnik si odprl svojo pisarno, kot duhovnik pa si, da bi poskrbel za najbolj zapuščene, ustanovil svojo redovno skupnost: Kongregacijo presvetega Odrešenika, redemptoriste, ki delujejo še danes. Kasneje si bi imenovan še za škofa in tudi v tej službi ostal zvest Bogu in svojemu imenu. Alfonz namreč pomeni »plemenit« in pa »hiter, pripravljen«.
Ljubi moj sveti Alfonz Marija Ligvorij! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da bo med nami zraslo čim več Božjih čudakov in posebnežev. Da bo ves svet postal poseben. In čudežen. In svet.
Gregor
PRISLUHNI
