Preljubi sveti Alfonz Rodriguez!
Šola, ki sem jo dokončal, igralska akademija, je znana po tem, da je daleč najtežji izpit v času študija – sprejemni izpit. Mnogi moji kolegi, danes uspešni, znani in dobri igralci, so kar nekajkrat obtičali na pragu Akademije, in jim ga je šele po več poskusih uspelo prestopiti.
Sam sem sklenil, da poskusim enkrat samkrat: če uspe -uspe, če ne – ne. Pa mi je uspelo. V prvo. A da ne bo kdo mislil, da trdim, da sem zato kaj boljši igralec, kot tisti, ki so poskušali večkrat. Nikakor in daleč od tega.
Tudi ti, ljubi moj sveti Alfonz, si večkrat moral potrkati na vrata jezuitskega samostana, preden so se ti odprla. Sicer si že kot mladenič študiral na jezuitskem kolegiju, a študij prekinil, da si po očetovi smrti prevzel družinski posel. Celo poročil si se in imel družino, a družinska sreča je bila kratkotrajna. Umrla ti je tako žena kot otroci, pa tudi posel ni ravno cvetel … Zato si se sedemintridesetleten odločil za samostan, pa te zaradi šibkega zdravja in pomanjkljive izobrazbe niso sprejeli. Skušal si dokončati študij, pa tudi ni šlo in vrata samostana so kljub vztrajnemu trkanju ostala zate zaprta.
Jaz bi že odnehal, ti pa si bil odločen še bolj kot moji umetniški kolegi in nisi obupal. Pustil si študij in se jezuitom ponudil ne za duhovnika, ampak zgolj brata, pa bi bil tudi to pot zavrnjen, ko se ne bi zate zavzel sam provincial.
In tako si postal brat – vratar in to službo opravljal več kot štirideset let, vse do svoje smrti. Bog je duhovit in je tvojo ponižnost preizkušal tako, da si drugim odpiral vrata, ki so zate ostala zaprta. A ponižnost je le eden od štirih stebrov na katere si postavil svoje življenje. Preostali trije so: pokorščina, obvladovanje samega sebe in vesela Bogovdanost v vsakršnih življenjskih okoliščinah.
Sam sem se v življenju srečeval s tremi, morda štirimi vratarji poslopij v katera sem po službeni dolžnosti zahajal, zato vem, da dober vratar, vratar, ki svoj poklic opravlja kot poslanstvo, ni nek tih možak, temveč moder mož, ki zna na duhovit način deliti drobce duha. Dober vratar je duhovitež in modrijan.
Zato me ne čudi, da so k tebi po nasvete hodili tako cerkveni kot politični voditelji, profesorji in neuki ljudje. Po tvoji smrti so odkrili tvoje zapiske in spoznali, da ti je na porti družbo večkrat delala sama Mati Božja, ki si jo otroško ljubil in jo častil.
Ljubi moj sveti Alfonz Rodriguez. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da nam, v prvem poskusu uspe prestopiti nebeški prag.
Gregor
PRISLUHNI
