Ljuba moja sveta Bibijana!
Čeprav te ne poznamo, si mnogim med nami bližje kot si lahko mislijo … mislim: mislimo!
Si namreč zavetnica proti vdanosti pijači, proti glavobolu in migreni. Tudi proti božjastnim napadom.
Živela si v časih, ko se je bilo mučeništvu zaradi vere težko izogniti in prav nič čudno ni, da se ti je dogodilo, kar se ti je in da si postala svetnica. Ne nazadnje pa si izšla iz hudo svete družine. Sami svetniki … sami mučenci …
Tvoj oče Flavij je bil cesarjev namestnik, pa je zaradi svoje vere izgubil službo. Ker pa je nudil zatočišče preganjanim kristjanom, so vso družino vrgli v ječo. Očeta so kot sužnja poslali na prisilno delo, kjer je zaradi naporov in mučenja kmalu umrl, mamo Dafrozo so v ječi obglavili, sestra Demetrija je pred sodnikom izpričala vero in izdihnila, tebe pa je cesarski upravitelj Apronij podvrgel mučenju in preizkušnjam. Med drugim te je dal zapreti v umobolnico, pa v javno hišo, nato pa te je dal prebičati do smrti, tvoje telo razkosal in vrgel psom.
A živali se te, za razliko od poživinjenih ljudi, niso dotaknile. Tvoje posmrtne ostanke so nato pokopali na vrtu vaše družinske hiše, ki so jo kasneje spremenili v cerkev. Legenda pravi, da je na tvojem grobu zrasla posebna rastlina s katero so zdravili božjast in glavobole …
Tako pravi legenda … in lahko zamahnemo z roko in si mislimo: »Bog ve, kaj od vsega tega je res !« Kajti zgodba je v svoji pretresljivosti in krutosti skoraj neverjetna. In kdo ve kako in koliko so jo sfrizirali skozi stoletja.
A manj desetletij kot stoletij je minilo od časov, ko so mnoge slovenske krščanske družine doživele kruto usodo rimskih časov, trpljenje, preganjanje in mučeniško smrt …
Le da nad njihovimi grobovi še niso zrasle cerkve … rastlinje pa, ki je pognalo nad brezni in jamami kjer počivajo njihove kosti ne zdravi glavobolov … Povzroča jih. Mnogim.
Zaradi šumenja drevja nad nedolžnimi grobovi se mnogi, ki so krvavih rok, zatekajo k pijači in mnogi »cesarski namestniki« doživijo božjastne napade, ko bagri ugriznejo v zemljo.
O moja ljuba sveta Bibijana. Tvoja zgodba nas pouči, da se ne časi ne ljudje ne spreminjamo … le čas se izteka v večnost, ki nas vse čaka. Tvoje ime, ki pomeni »polno živeti«, pa mi šepeče, da resnično živi le tisti, ki se ne boji umreti.
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
