Ljuba moja sveta Brigita Švedska!

Oprosti, ker se nate ne bom obrnil kot na véliko svetnico 14. stoletja, mistikinjo, ki se ji je v zamaknjenjih prikazoval sam Kristus in ji v usta polagal svarilne prerokbe za kralje, papeže in druge svetne in posvetne oblastnike tedanje dobe. Niti te ne bom povprašal o doživetjih in dogodivščinah na tvojih številnih popotovanjih, ko si iz rodnega Finståda pri Upsali poromala na vse tedanje božje poti od Kompostele do Jeruzalema. In teh krajev ni bilo malo, pa čeprav na tedanjem seznamu iz razumljivih razlogov manjkata Fatima in Lurd.

Nate se obračam kot na mamo. Na polno zaposleno mamo, samohranilko tako rekoč, saj ti je mož, ki si mu rodila osem otrok, na enem izmed romanj umrl. Na mamo, ki ji je kljub številčni družini, uspela huda in pomembna kariera na tedanjih političnih ploščicah ali preprogah ali karkoli ste že imeli položeno po tleh, parketa verjetno še niste poznali.

Morda pa se motim. Ne samo o parketu, ampak tudi o uspešni karieri. 

Pa nimam v mislih tega, da so te kralji in papeži le redko poslušali in so trmasto rogovilili k žalostnemu koncu, ki si jim ga prerokovala, ampak imam v mislih družinski del kariere, ki ob strastni predanosti poklicu najbolj trpi. 

Hčerka Katarina je resda, kot ti, ljuba moja Brigita, na seznamu svetnikov, in je postala prva predstojnica novega reda, ki si si ga prizadevala ustanoviti. Da potrditve reda in redovnih pravil nisi dočakala, bi bil lahko še en karierni minus, pa pustiva to. Karel, eden od dveh sinov, ki sta se ti pridružila na poti v Jeruzalem, se je ob obisku neapeljskega dvora, ki je mimogrede slovel po svoji razuzdanosti, zatrapal v tamkajšnjo kraljico, ona pa v njega in sta hotela, čeprav oba že poročena, preskočiti plot, kot se reče, a je sine umrl, še preden bi lahko grešil. In menda nisi za njim potočila niti solze, saj si smrt ti sama izprosila od Boga. Raje smrt kot smrtni greh.

Da ne bo pomote: ne postavljam pod vprašaj tvoje materinske ljubezni, ki bi jo danes brez dvoma razglasili za kruto in bi ti socialna služba brž odvzela preostale otroke, ampak bi ti rad, ljuba moja Brigita, rekel, da si mi v tolažbo. Da si v tolažbo vsem staršem, ki vzgajamo in ljubimo vse svoje otroke z enako močjo in na enak način, pa se eni obrnejo levo, drugi pa desno, eni gledajo proti nebu, drugi pa lomastijo skoz trnje in blato. 

In ne razumeš in ne veš, kaj si storil narobe. Se zgodi, pač. Tudi svetnikom. Bog ima svoje načrte z njimi.


Ljuba moja sveta Brigita Švedska! Obilo žegna za tvoj god, pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor

 

PRISLUHNI