Ljuba moja sveta Evgenija!

Tvoji španski rojaki, ti rečejo kar »Eugenia de los Marmolejos«, kar bi lahko tako preprosto prevedli kot »Evgenija iz marmorja«. In ime kar drži. Ne le zato, ker si pokopana v córdobski cerkvi, ki leži v okraju po imenu De los Mamolejos, temveč predvsem zaradi tvojega bleščečega življenja in trdnosti.

Jezus je v svoji znameniti priliki povedal kaj se zgodi s hišo na pesku, za razliko od hiše postavljene na skalo. In taka skala, bleščeč kamnit temelj, si bila córdobski krščanski skupnosti, stiskani zaradi muslimanske nadvlade, ti, ljuba sveta Evgenija. 

Muslimanski Arabci so osemdeset let po smrti svojega preroka, osvojili vso severno Afriko in preko Gibraltarja prodrli v Španijo in tam ustanovili svoje kraljestvo, a kalif Abd-er-Ahman, ki mu je nato v 10. stoletju, iz Córdobe, kot iz »Meke zahodnega sveta« s trdo roko vladal, je vendarle trepetal pred eno samo žensko … ker je bila trdnejša, kot si je mislil … ker je bila trdnejša, kot si je lahko predstavljal … ker je bila trdna, kot je lahko trdna hiša postavljena na skalo … sploh če je skala Kristus!
Če je takemu človeku napoti skala, jo odstrani ali razbije.
Če je takemu človeku napoti človek, ga odstrani ali ubije.

In tudi ti, sveta Evgenija, si morala najprej v zapor, v ječo, v keho, v luknjo … dokler niso našli luknje v zakonu, da so te lahko dokončno odstranili. Da so odstranili glavo s tvojega telesa. Da so te obglavili.

Bojim se, da prihaja čas, ko te bomo klicali na pomoč. Kajti naša postarana Evropa je tisoč tristo osemdeset let po smrti njihovega preroka z muslimani gosteje poseljena kot nekdaj tvoja ljuba Španija. In vse glasnejši so, in vse več zahtevajo. Bojim se, da ni daleč dan, ko bodo razglasili svoje kraljestvo in bojim se, da se bodo ulile plohe, da bo pridrlo vodovje in bodo zapihali vetrovi in vse kar stoji zgolj na pesku, vse kar nima ali ne bo imelo trdnega, skalnega temelja, bo padlo in se sesulo v prah.

Ljuba moja sveta Evgenija de los Marmolejos! Pomagaj nam, da bomo v veri trdni kot marmor in ne pocukrani kot marmelada.

Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor

 

PRISLUHNI