Ljubi moj sveti Evzebij!

Čeprav si bil doma iz sončne in tople Sardinije in goduješ tako rekoč na vrhuncu poletja, me, ko zaslišim tvoje ime, zmrazi in strese, vendar le zato, ker imaš tako mrzlo ime … da človeka kar zazebe – Evzebij! 

Sámo ime izhaja sicer iz grščine in pomeni pobožen, bogaboječ … in je seveda res, da se človek lahko trese tudi iz strahu pred Bogom, vendar le, če ni bil pobožen, človek pa, ki se ne boji Boga, po smrti pristane »na toplem«, kamor sonce ne seže.

A menda, ljubi moj Evzebij, to sploh ni bilo tvoje pravo ime, saj te je, ko se je tvoja družina z otoka preselila v Rim, tam krstil sam papež. Ki mu je tudi bilo ime Evzebij in ki ti je skupaj z zakramentom podaril še svoje pobožno ime, kajti bil si tako pobožen in bogaboječ, da so te iz krstne vode dvignile roke angelov. 

Če se to komu zdi čudno, naj ga spomnim, da so včasih krščevali le odrasle in to, kot bi se reklo, v globoki vodi, v bazenu … no, saj ste menda videli kako zgledajo stare krstilnice: na eni strani stopnice za noter, na drugi strani stopnice za ven, vmes pa voda preko glave, in je za krst človek potreboval ne le vero, ampak tudi pogum. Ne tako kot danes, ko krstilnic sploh ne poznamo in imamo namesto tega kar krstne kamne, pa še ti boj samevajo, ko je zmeraj manj krstov. Če pa že so, so bolj plitve sorte. Ne krsti, da ne bo kdo mislil, da dvomim v Božjo moč in milost, temveč krstilnice – in bi odraslemu človeku voda ne segla preko gležnjev. Morda je tudi zato naša vera bolj plitva in celo plitka. 

Ti, ljubi moj sveti Evzebij, si bil tako pobožen in bogaboječ, da so ti tudi pri mašah ministrirali kar angeli. In je to praksa, ki se je bodo morda morali poslužiti tudi naši duhovniki, saj ni prav veliko pobov, ki bi si še želeli streči pri oltarju, kar pa je deklet s takimi težnjami in željami, pa jih ali podimo ali pa vsaj postrani gledamo in slej ko prej obupajo, tako da so mašniki pristali pri »samopostrežbi«, kajti malo jih je tako pobožnih in bogaboječih, da bi lahko računali na angelsko pomoč.

Postavili so te za škofa in leta si se boril proti verskim zmotam, predvsem proti arijancem, ki so trdili, da Jezus ni imel resnične in popolne božje narave, in si bil zardi tega tudi preganjan.
Pravijo, da arijancev danes več ni. Ne vem, no … Meni se zdi, da imajo mnogi, s katerimi sicer sedam skupaj v cerkvene klopi, zmotno podobo o Jezusu in njegovi naravi. In me, no, preganjajo ravno ne, vedno bolj izrivajo pa … se mi zdi.

Ljubi moj sveti Evzebij! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas: na preganjavce in preganjane.

Gregor

 

PRISLUHNI