Ljubi moj sveti Fidelis!

»V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil.« (glej Mt 25.21) je prva misel, ki mi pade na pamet ob tvojem imenu, ki v latinščini seveda pomeni zvest. 

Ko rečemo »zvestoba«, običajno takoj pomislimo na moža in ženo, na zakonsko zvestobo. Kar je sicer lepo in prav. Pa vendar se bojim, da smo pojmovanje zvestobe vsaj v svojih mislih, če ne tudi v stvarnem življenju, skrčili in zožili na 220 X 180 centimetrov … kar je nekako povprečna dolžina in širina zakonske postelje. Kajti: če ne ob »zvestobi«, pa prav gotovo ob »nezvestobi«, takoj pomislimo na varanje in se že trkamo po prsih, češ: »To pa jaz nikoli!«

Ti, ljubi moj sveti Fidelis, si se zakonski zvestobi mirno izognil, ko si se odločil za redovniško življenje. In ni odveč ob tem povedati, da si to storil potem, ko si zastavil in tudi že nakazal uspešno pravniško kariero, v kateri si se zavzemal za pravice revnih do te mere, da so ti rekli kar »advokat siromakov«. A ker je bilo premalo tvojih odvetniških in sodniških kolegov zvestih pravici in resnici, si odložil sodniško haljo in si nadel kapucinsko kuto. 

In mislim, da je treba kar poudariti, da si res živel v časih, ki zvestobi niso bili naklonjeni. Vsaj ne zvestobi katoliški veri in papežu. Kar se je začelo iz želje po prenovi oziroma reformi Cerkve, je ušlo nadzoru in se razcvetelo v razne veje protestantizma, predvsem pa se razplamtelo v krvave boje in vojne, v spopade, ki na žalost trajajo še danes, ko se pripadniki različnih krščanskih Cerkva v imenu Boga ljubezni pobijajo med seboj.

Če sem malo predrzen, si ne morem kaj, da ne bi pripomnil, da si bil tudi ti malo reformatorja, saj si se pridružil kapucinom, ki so nastali iz želje po reformi minoritskih in obsertvantskih oziroma frančiškanskih sledilcev asiškega ubožca.

Ljubi moj sveti Fidelis. Težko zapišem, da si življenje dal zaradi zvestobe Kristusu, saj so te v Kristusovem imenu pobili ljudje, ki so v istega Kristusa verjeli nekoliko drugače. Življenje si torej dal za katoliško Cerkev in naj kot katolik dodam še: za pravo vero. 

Si pa zvestobo Kristusu v malih stvareh – v vsakdanjih in vsakodnevnih opravilih, dejanjih ljubezni in pokore – izpričano dokazal v svojem življenju.

Ljubi moj sveti Fidelis. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas in še posebej na tvoje nekdanje stanovske kolege juriste: pravnike in sodnike, da bodo zvesti pravici in resnici, da bodo – kot bomo nekoč vsi – stopili pred Pravičnega in Resničnega vstopili v »veselje svojega gospodarja«!

Gregor

 

PRISLUHNI