Ljubi moj sveti Gerald!
Pravzaprav ne morem prižgati televizije in se s pomočjo daljinca in hitrih prstkov sprehoditi skozi brezštevilne kanale, ki jih plačujem in ki so mi bili vsiljeni samo zato, ker bi rad kdaj pa kdaj pogledal kakšno športno tekmo, poročila in ker potrebujem internet, da ne bi katerokoli uro dneva ali noči, na enem od teh odvečnih kanalov vrteli katero od različic »Sanjskega moškega«.
Nekolikanj osramočen moram sedaj seveda priznati, da vem, kakšne vrste oddaja to je. Ampak, kako naj ne bi vedel, ko pa – kot sem že povedal – ta »Sanjski moški« kraljuje na vseh kanalih in me, če ne drugače, nadleguje med reklamnim blokom ob polčasu.
In seveda se sedaj, ljubi moj sveti Gerald, sprašuješ, zakaj ti to sploh govorim. A tvoj življenjepis se vendarle bere kot reklama za sanjskega moškega: premožen, iz ugledne družine, plemiškega rodu, podkovan v umetnosti, slovstvu, znanosti in viteških spretnostih. In potem za pridih solzave romantike in da ne pade dramaturška napetost, še usodna bolezen.
Ne dvomim, da bi bil uspešen na izboru za oddajo na kateremkoli kanalu in da bi bolj ali manj mlade dame v vrsti stale in čakale na vrtnico iz tvojih rok, ki bi jih popeljala v naslednji krog in morda vse do končnega cilja – sanjske poroke.
Oprosti, ker se nekoliko provokativno in neslano šalim na tvoj račun, ko vendar vem, da te ženske niso zanimale. In s tem seveda nočem reči, da si bil kako drugače in nenavadno usmerjen, saj te tudi moški niso zanimali. Oziroma so te zanimali tako moški kot ženske, vendar zgolj zato, ker si se zanimal za vse ljudi – v prvi vrsti za svojega bližnjega. In v tem pogledu si bil že nenavadno usmerjen, kot pravzaprav mora biti nenavadno usmerjen sleherni kristjan, ki »ni od tega sveta«, čeprav mu pripada in ga zato svet ne sprejme …
Izobražen, kot so bili v tvojih časih le duhovniki, si živel, kot so v tvojih časih živeli le redovniki, si vendar vse svoje življenje bil in ostal – laik. Za razliko od sanjskih bonvivanov današnjih dni, ki se hvalijo z ljubezenskimi avanturami, s potovanji in razsipnim življenjem, si ti vso svojo ljubezen usmeril k Bogu, veliko romal in živel kar se da skromno.
Zgodovina ti je nadela ime – svetniški vitez. In obojega nam danes manjka: tako svetništva, kot viteštva.
Ljubi moj sveti Gerald. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da bomo nekoč prejeli vrtnice iz Božjih rok, se uvrstili v naslednji krog in prišli na sanjsko nebeško svatbo.
Gregor
PRISLUHNI
