Ljuba moja sveta Gizela!
Ženske, še manj pa svetnice s tako ljubkim imenom kot je tvoje, si nikakor ne znam predstavljati drugače kot sloke, suhe, postavne … skratka: lepe. S tem nikakor nočem reči, da damam, ki jim je ime Brunhilda, Wilhemina ali Hildegarda, karkoli ali kakorkoli oporekam okrog lepote in izgleda.
Ampak Gizela … V francoščini bi rekli Giselle – kar je še bolj sloko in suho, še bolj postavno in lepo … Baletno.
Zveni kot – gazela.
Gazela: plaha, hitra in gibčna stepska žival, vrsta antilope … če poenostavim – podobna našim srnam in košutam. Lepota torej. Plahost, ki bi jo lahko primerjal s svetniško ponižnostjo in previdnostjo.
Gazela: krajša arabsko-perzijska lirska pesniška oblika, ki je svoje ime dobila po pletivu, po preji … saj se ista rima ponavlja skozi pesem podobno kot vzorec na pletivu preproge.
In tudi v tvojem življenju, ljuba moja sveta Gizela, se svetniški vzorec ponavlja in je s svetništvom prepredena vsa tvoja družina. Za svetnico je bila namreč razglašena že tvoja prababica sv. Matilda, prav tako je svet tudi tvoj mlajši brat, nemški cesar Henrik II., tvoj drugi brat Bruno sicer ni razglašen za svetnika, bil je pa škof v Augsburgu, tvoja sestra Brigida pa opatinja v Mittelmünstru. K svetosti si pomagala svojemu možu, ogrskemu oziroma madžarskemu kralju Štefanu I., s katerim si se, hčera bavarskega vojvode, poročila, čeprav je tvoje srce hrepenelo po samostanu. Poročil vaju je in tvojega moža birmal prav tako svetnik, škof Vojteh. Svetništvo pa je dosegel tudi tvoj sin Emerik.
Lep vzorec, ni kaj. Lepa preproga, ki leti in ponese do nebeških višin.
Gazela pa je Slovencem znana tudi kot prestižna nagrada za najboljša in najhitreje rastoča podjetja. In tudi tovrstno gazelo bi si, ljuba sveta Gizela, zaslužila, saj si se kot kraljica z vso vnemo lotila širjenja krščanstva med madžarskim ljudstvom, ki so bili vse do tedaj strah in trepet okoliških krščanskih narodov. In da si uspela, s pomočjo Božje Matere, ki si jo častila kot »Patrono Hungarie«, vidimo še danes, ko sosednji narodi iz Bogu odtujene Evropske unije trepetajo pred vplivom krščanske Madžarske.
Po Štefanovi smrti si postala žrtev političnih zarot in spletk, kar nam tako mimogrede da vedeti, da se, kar se politike tiče, stvari v tisoč letih niso prav nič spremenile, kvečjemu poslabšalo se je vse skupaj, nekaj časa prebila celo v zaporu, a na koncu le prišla do svojega že v mladosti želenega – samostana.
Ljuba moja sveta Gizela, ti svetniška gazela, ponavljajoča nebeška rima in uspešna božja podjetnica. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
