Ljubi moj sveti Ignacij Antiohijski!
Včasih premišljujem o rečeh, ki so povezane z Evangeliji, pa čeprav Evangeliji o tem ne povedo kaj dosti, če sploh kaj. Ena takih reči, ki mi buri domišljijo in me povrh vsega še zabava je starost apostolov. Koliko so bili stari, ko so se srečali z Jezusom? So bili starejši ali mlajši kot On?
Ta tema je seveda iz leta v leto bolj zanimiva, saj se, starejši kot sem, srečujem z vse več »učitelji«, ki so mlajši od mene, in priznam, da se včasih težko pripravim do spoštovanja, ki ga je učenec dolžan svojemu učitelju, ne glede na leta. Če pomislim, kako sem na primer dojemal domačega župnika, ko sem bil otrok in on gospod, in kako zdaj, ko sem postal plešast gospod jaz, iz škofije pa so nam poslali – ne rečem, da ravno otroka, ampak obnaša se pa prav otročje.
No, kakorkoli … v času tvojega škofovanja v Antiohiji, kjer si nasledil Evodiusa, ki je nasledil menda samega apostola Petra, so bili Jezusovi dvanajsteri učenci, pa najsi so bili od Jezusa starejši ali mlajši, že združeni s svojim Učiteljem.
Izročilo pravi, da si bojda poznal nekaj apostolov, da si bil menda celo Petrov učenec, neko drugo izročilo pa še bolj drzno in s kancem več domišljije trdi, da si ti tisti otrok, ki ga je Jezus vzel v naročje, ko je apostolom dajal lekcijo iz prave ponižnosti. »Če ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« (glej Mt 18, 1-5)
Če je to slednje res, spadaš tudi ti, ljubi moj Ignacij Antiohijski, med očividce in tako zate, kot že za apostole, velja le osem blagrov, vsi ostali pa smo deležni še devetega, ki ga je Jezus podelil v vstajenjski osmini, ko je rekel: »Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« (glej Jn 20,29)
Čeprav, če smo natančni in malo dlakocepski, kar pač rad sem, je deveti blagor že tisti dodatni na gori: »Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in« … tako dalje, ki si ga ti, kot vsi apostoli razen Janeza, skusil na lastni koži in do krvi, saj si kot mučenec svoje zemeljsko življenje zaključil med divjimi zvermi v Rimskem Koloseju.
Ljubi moj sveti Ignacij Antiohijski. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da bomo zmogli biti mirni, potrpežljivi in veseli med zvermi, kot si bil ti, saj se je Kolosej razširil tako rekoč na ves svet.
Gregor
PRISLUHNI
