Ljubi moj sveti Janez Kancij!
Bil si menda dober dušni pastir, a tudi študiran in učen, in si pustil župnijo ter se posvetil profesuri na krakovski univerzi.
Zveni znano …
Včasih slišim dame vzdihovati ob pogledu na kakšnega fejst fajmoštra: »A ga ni škoda za župnika!«, sam pa včasih, ko kakšen fejst fajmošter pusti župnijo in odide na študije v Rim, vzdihnem: »A ga ni škoda za profesorja!« A to zgolj zato, ker so se tisti »fejst«, ki so po farah, tudi že fejst postarali … in zmanjkuje sveže krvi! … In nam dušne hrane!
Bil si menda dober, celo izvrsten profesor, a si menda tudi rad potoval … saj piše, da si kar štirikrat peš poromal v Rim, enkrat pa celo do Jeruzalema.
Zveni znano …
Tudi naši profesorji in upokojeni škofje radi potujejo. Kdo bi si mislil, da za počitnice na Sardiniji, Apuliji ali Makarski rivieri potrebuješ duhovno vodstvo … Pa naj jim bo, saj je še Jezus kdaj počil.
Menda si bil na nekem takem romanju napaden od roparjev.
Zveni znano …
Tudi naši duhovniki so velikokrat napadeni: ali jim vlomijo v farovže, ali pa jih napadejo – tako: verbalno – novinarji … ali pa kdorkoli … tako ko to počnem zdaj jaz, malo za šalo malo za res.
»A imaš še kaj? Če nam ne daš, te ubijemo!« so vpili nate besni roparji.
»Ničesar več nimam!« si zatrdil … potem pa si se čez čas spomnil, da si si pred potjo, všil v obleko še nekaj cekinov. Ta nezavedna laž te je tako pretresla, da si stekel za roparji in jim ponudil še te. In ti so ti vrnili vse, kar so ti prej ukradli.
Zveni znano?
Prav nič. Ne z ene ne z druge strani. Kaj takega še nisem slišal … in vsak pošten ropar bi ti pobral te cekine in te – osla naivnega – še obrcal! A Bog kaže svojo duhovito dobroto na presenetljive načine … in človek, ki se popolnoma podredi božji volji, največkrat preseneti samega sebe!
Ljubi moj sveti Janez Kancij! Obilo žegna za tvoj god.
Boš morda za osebni praznik kam odpotoval? Z malo »truda« lahko najdeš lepe zimske počitnice … z duhovnim vodstvom!
Gregor
PRISLUHNI
