Moj preljubi sveti Janez Kapistran!
Si, kot berem, zavetnik vojaških kaplanov, sodnikov, odvetnikov in Beograda. In, oprosti, to je zanimiva kombinacija.
Berem tudi, da si bil Italijan, frančiškan, goreč pridigar in se seveda kar samo od sebe postavi vprašanje, kako si zašel med vojake in pravnike in zakaj te je odneslo na Balkan.
Berem dalje in odgovori prihajajo po tekočem traku: Rodil si se v Capestranu (od tod tvoj priimek ali bolje vzdevek), kjer je tvoj oče – baron opravljal vojaško službo. Kot nadarjenega mladeniča so te poslali študirat pravo v Perugio, mesto le streljaj daleč Assisija. Cvetoča odvetniška kariera je hitro ovenela in po raznih peripetijah in spletkah si se znašel v zaporu, kjer se ti je v sanje pritihotapil asiški ubožec in te povabil v svoj red.
Zdi se mi pomembno povedati še to, da si bil sicer že poročen, a si dosegel razveljavitev zakona, da si lahko postal redovnik in kasneje še duhovnik. Poudarjam to zato, ker smo v naših časih običajno priče obratni poti. Ampak pustimo to.
Kot nekdanjemu odvetniku ti je jezik tekel kot namazan, zato ni čudno, da si po spreobrnjenju in posvečenju postal goreč in znan pridigar. Nekaj časa si misijonaril skupaj s starejšim svetniškim kolegom in sobratom svetim Bernardinom, kasneje pa te je papež verjetno zaradi tvojih govornih sposobnosti, predvsem pa zaradi pravniške izobrazbe, postavil za sodnika – inkvizitorja. Zveni sicer grozno – zaradi vseh upravičenih in neupravičenih nalepk, ki smo jih Inkviziciji skozi čas nalepili – a berem, da si svoje poslanstvo opravljal »brez nasilja, z besedo ljubezni in zgledom spokornosti«.
In berem še, da si »štirideset let pridigal vsak dan, da so te prihajali poslušat ljudje od blizu in daleč, da so bile največje cerkve premajhne, da si nisi privoščil počitka« in bom tudi te besede posebej poudaril, ker danes vsaj ni več tako, če ni celo – kot sem zapisal prej – raje obratno.
Prepotoval si domala vso Evropo, miril sprte vladarje in vojskujoča se mesta, ko pa so Turki grozili z napadom, si pozval k orožju in skupaj z zbrano vojsko odšel branit napadeni Beograd. In da bom zvest »obratom« v tej zgodbi, naj ti povem, ljubi moj sveti Janez Kapistran, da sem tudi jaz služil vojsko v Beogradu, kjer so me klicali za »Janeza« in to tik preden je Beograd napadel nas.
Obilo žegna ob tvojem godu.pa nam ga vrni in izlij na nas, da se bomo, če le mogoče izogibali spopadom, v neizogibnih bitkah pa se zanašali na Božjo pomoč in zmago.
Gregor
PRISLUHNI
