Ljubi moj sveti Jožef!
Sveto pismo je o tebi zelo redkobesedno, še bolj redkobeseden pa si v Svetem pismu ti. Ne le, da si redkobeseden, si celo brez besed. Kar je dokaj čudno, glede na vse, kar se ti je dogajalo.
Jaz res ne šparam z besedami, ko mi žena recimo pove, da je čisto malo, a vendar že spet, opraskala avto, tebi pa je Marija povedala, da je noseča, in si to sprejel brez besed. Ne sicer z lahkoto, kot gre razumeti iz evangelija, saj si razmišljal o tem, da bi jo zapustil, pa vendar – brez besed.
Jaz se utapljam v besedah kadar komu razlagam, kaj se mi je ponoči sanjalo, pa čeprav so bile te sanje čista bedarija in nima z njimi kaj početi ne ta, ki mu to pripovedujem, ne jaz, ki sem jih sanjal. Tebi pa se je v sanjah oglasil Gospodov angel in ti razodel, da je Marijino dete sam Božji sin za katerega moraš poskrbeti, in si to sprejel brez besed in nikomur nisi nič pravil, še Mariji morda ne, vsaj zapisano ni, da bi ji.
Res da sem ob rojstvu otrok tudi sam ostal brez besed, a o porodih, ki sem jim bil priča, še danes rad pripovedujem, če le nanese prilika in najdem koga, ki mi je voljan prisluhniti. Ti si prisostvoval rojstvu Božjega Sina, in čeprav bi vsa verna in teološka srenja rada vedela, kako je bilo, si molčal takrat in molčiš še danes.
Vse številne vožnje otrok na zdravniške preglede, glasbene šole, krožke in še kaj, so bile in so še vedno vir gostobesednega pritoževanja in pridušanja, da ne govorim o poplavi godrnjavih besed ob pakiranju in vožnji na dopustovanje. Ti pa si moral zapustiti dom in zbežati z družino v neznano, in ti je to uspelo brez besed.
Ko kdo od mojih otrok zamuja uro zapovedano za prihod domov za več kot deset minut, ga čaka krepka in dolga pridiga, in Bog ne daj, da mi kaj ugovarja. Tebi pa je Jezus za tri dni izginil z radarja, in ko si ga našel je še malo jezikal, če smo čisto iskreni, pa si vse to prenesel brez besed.
Ljubiti svojo ženo brez besed ni tako težko. Vsake toliko si brez besed poveva največ in najlepše reči. A molčati, ko je treba! Molčati, ko bi z izgovorjenim le očital. Molčati, ko bi z besedo zgolj ranil.
Ljubiti svoje otroke brez besed ni tako težko. Možaki smo, kar se vzgoje tiče, najraje tiho, ali pa smo še prehitro preglasni. A spet: molčati, ko je treba! Molčati, ko bi z izgovorjenim le očital. Molčati, ko bi z besedo zgolj ranil.
Ljubi moj sveti Jožef! V Svetem pismu nisi rekel ene same besede, pa vendar me vedno bolj zgovorno nagovarjaš.
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
