Ljubi moj sveti Jožef Oriol!
Ni dolgo nazaj, ko sem v neki družbi, a treba je priznati in morda celo poudariti: prešerni družbi, tudi sam prešerno razpoložen, govoril, da komaj čakam, da odkrijem kakega »veselega svetnika«. In pri tem sem seveda imel v mislih svetnika (ali svetnico, da ne bo pomote in užaljenosti), ki ga bodo ljudje, poleg njegove vere ter pobožnih in karitativnih del, za svetnika razglasili zaradi njegovega veselega obraza in besed.
Po tihem pa sem k temu dodal – kar se mi zdi, da k veselju samoumevno spada – da se tak svetnik ne bi branil božjih darov v obliki jedače in pijače. Nič preko razumne mere in spodobnosti, se razume, in nikakor ne na račun potreb bližnjega!
In glej, no glej, danes se mi je želja izpolnila. Tako na pol … na žalost.
Mojo žalost, seveda. Ne tvojo, ljubi moj Jožef. Kajti berem, da so te ljudje imenovali »veseli svetnik«, saj si bil – in tu se moja žalost začne – kljub neprestanemu strogemu postu, odpovedi vsemu prijetnemu in mehkemu, če smem tako reči, in vsesplošni askezi – vedno veselega in nasmejanega obraza. Očitno si si zelo vzel k srcu tiste Jezusove besede: »Kadar se postite, se ne držite čemerno kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti bo povrnil.«
Hja, takole na vrhuncu posta, si ravno pravšnji svetnik, da me, ne le opogumiš v mojih postnih prizadevanjih, ampak opomniš, da je veselje vodilo. In da je mogoče biti vesel, kljub temu, da se na vseh koncih in krajih podvržeš »odščipavanju« in odpovedi. Da ni izgovorov. Da »široka pot« slej ko prej pripelje do »ozkih vrat« in da s tem ni šale.
Priznam pa, da sem se nasmehnil, ko sem v tvojem življenjepisu prebral, da si si – vesel kot si bil – na smrtni postelji zaželel, da ti zapojejo »Mati žalostna je stala«, potem pa si se ji pridružil v »Večni Radosti«!
Ljubi moj sveti Jožef Oriol. Obilo žegna za tvoj god, pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
