Ljubi moj sveti Luka!

O marsičem lahko ljudje dandanašnji pojamramo, potožimo in se pritožujemo, le o tem pa res ne, da imamo premalo podatkov in novic. Te robe je ne le kar je hočeš, ampak na žalost tudi kar hočeš.

Hočem reči: zasuti smo z informacijami, podatkov imamo do grla in čez, utapljamo se v novicah in poročilih, a vsemu temu s čimer nas zasipajo in v kar nas potapljajo ne gre kar tako in slepo verjeti. Ogromno – če ne kar večina – tega, kar preberemo in slišimo so rumene in lažne novice, natolcevanje in senzacionalistično napihovanje. Ljudje pa smo ne le lahkoverni, ampak še hitreje in raje lahkomiselni in lahkoživi. Morda se res ne predamo poplavi novic, a lažje je počehljanih ušes in zaslepljenih oči sedeti na bregu in ležerno namakati noge v vodi, kot pa zaplavati proti toku, k čistemu in neskaljenemu izviru. Namesto »prave in edine« izberemo »svojo« resnico, saj pri tako široki in pestri ponudbi prav vsak lahko najde tisto, ki mu ustreza in mu je prav. Da pa ni prava, pa sploh ni pomembno. Resnica, pravijo, boli, in zakaj bi žulilo in tiščalo, če ni treba?!

Ti, ljubi moj sveti Luka – evangelist, brez dvoma veš, o čem govorim.
»Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih izročili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, nadvse odlični Teófil, vse po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen.«

S tem zapisom začneš svoje poročilo o Jezusovem življenju, s temi besedami nas uvedeš v svoj evangelij in utemeljiš svoje početje. Morda se komu zdi to čisto navaden stavek, formalna fraza na začetku zapisa, jaz pa se vendarle vprašam: zakaj si se polotil pisanja, če so to, kot sam navajaš, storili oziroma poskušali storiti že mnogi? Podatkov in informacij je bilo – očitno – že več kot zadosti, le preveč jih je bilo – očitno – rumenih, lažnih in senzacionalistično napihnjenih, in to kljub temu, da gre v evangelijih pravzaprav za največjo do sedaj znano senzacijo: vstajenje od mrtvih. In si odgovarjam, da si evangelist si postal ne ker bi ne imel bolj pametnega dela in ne ker »če so vsi drugi, bom pa še jaz«, ampak da bi povedal resnico, ki je bila – kot nam pričajo premnogi apokrifni evangeliji – že takrat na udaru.

In si šel proti toku. Do izvira. Do intervjuja s samo Bogorodico.

In ker si med drugim tudi zavetnik umetnikov, mi je ta tvoj raziskovalni čut, pogojen z zavezo resnici, kljub očitni domišljiji – saj v tvojem evangeliju kar mrgoli podrobnosti, zgodb in dogodkov, ki jih ni v preostalih treh kanoničnih evangelijih – nadvse zgovoren in ljub.
Obilo žegna za tvoj god, ljubi moj sveti Luka. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor

 

PRISLUHNI