Ljuba moja- zaenkrat blažena, a brez dvoma sveta – Marija Klementina Anuarite Nengapeta!

Prav nič nenavadno ni – srce se ne stisne, roka ne zatrese in oko ne zasolzi – ko ob imenih blaženih in svetih preberem še: mučenec ali mučenka. Ta krvavi podatek preberem z isto mero in istim mirom, kot kadar piše: cerkveni učitelj, ali škof, ali redovnica, ali ustanovitelj oziroma ustanoviteljica tega ali onega reda … »Do svetosti se dospe na ta ali na oni način,« si mislim, ko zapise o mučeništvu datiram tja nekam v preganjanja prvih kristjanov, verske vojne, turške vpade in jim postavim piko tam nekje ob koncu srednjega veka.

Vse drugače pa je, ko – kot na primer v tvojem primeru – mučeništvo zareže v meni bližje čase. Takrat pa vztrepeta srce in se roka, ki obriše solzo z lica , nekolikanj zatrese.

Ljuba moja Marija Klementina. Leta 1964, ko je svet zajela beatlomanija in se je vse treslo v ritmu rokenrola, je tvojo domovino – Kongo – treslo iz povsem drugih razlogov. Oboroženi vstajniki, ki so hoteli prevzeti oblast, so požigali in morili vse pred seboj. In napoti jim je bil, iz kdove kakšnih razlogov, verjetno zgolj iz zaslepljene človeške hudobije, tudi samostan redovnic misijonark Svete Družine, v katerega si dvajsetletna vstopila in kjer si delovala kot učiteljica in vzgojiteljica, in slovela po svoji modrosti, da je k tebi po nasvete hodil celo krajevni škof.

In kot je Herod nekoč preganjal Sveto Družino in v Betlehemu dal pobiti množico nedolžnih Lahko bi se izognila smrtni obsodbi, ko bi se vdala krutemu polkovniku, ki se te je poželel, a si ostala neomajna. »Posvečena sem Bogu in nihče me ne bo imel. Rajši umrem kot prelomim svojo obljubo,« si dejala preden so te strahovito pretepli, pobili s puškinim kopitom in nazadnje – kot Kristusa na križu s sulico – tebe pa z bajonetom prebodli.

Čuvati čistost svojega telesa in s tem tudi svoje duše za vsako ceno, tudi za ceno smrti, je pravzaprav norost za današnje čase, ko je spolnost zreducirana na nivo preganjanja dolgčasa, obravnavana kot rekreacija in potešitev potreb. A že sveti Pavel je zapisal, da je »Božja norost modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi.« (glej 1 Kor 1, 25)

Ljuba moja blažena, a brez dvoma sveta – Marija Klementina Anaurite Nengapeta! Obila žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, ter skupaj z Marijo Goretti, bdita nad nami, predvsem nad mladino, da svoje nedolžnosti ne bodo izgubljali, ampak podarjali.

Gregor

PRISLUHNI