Ljuba moja sveta Marjeta Ogrska!
Priznam, da ob omembi tvojega imena, postanem lačen, saj takoj pomislim na ogrsko salamo … na en dober sendvič z ogrsko salamo.
Ta misel pa s seboj nosi lep otroški spomin: Na počitnice … na morje in obalo. Vedno smo dopustovali na slovenski obali, saj je podjetje v katerem je bil ata takrat še zaposlen imelo v zakupu bungalove v Strunjanu, prav blizu solin. A na pot tja smo se vedno najprej ustavili še v Kopru, v neki pol pekarni pol slaščičarni blizu cerkve … in tam za zajtrk jedli – vsaj v mojem spominu – neverjetno slastne sendviče z ogrsko salamo … v svežih makovkah.
Hecno je ogrsko salamo povezovati z morjem, saj Madžarska nima morja, oziroma ji je Panonsko, ki ga je v pradavnih časih imela, že zdavnaj odteklo.
Hecno, če ne kar malo nespoštljivo je, priznam, svetnico povezovati s sendviči. Sploh, če gre za svetnico, ki se je silno rada postila. A ti moja ljuba in sveta Marjeta, mi boš že odpustila. Ne le zaradi svoje blage svetniške narave … temveč morda zato, ker ta moja otročja in otroška zgodba, tudi v tebi zbudi kak zgodnji otroški spomin. Saj sem prebral, da si bila rojena v trdnjavi Klis blizu Splita. Na morju torej.
No, resnici na ljubo je treba povedati, da se življenjepisi v tej točki malo razhajajo: pol jih trdi, da je tvoj rojstni kraj dalmatinska trdnjava Klis, kamor naj bi tvoja kraljeva družina pribežala pred mongolskimi napadalci, pol pa, da si se rodila na gradu Turoc v Klisi na Madžarskem.
Kakorkoli: Mongoli so res napadali in tvoj oče te je zaobljubil Bogu, če bosta on in njegov narod rešena. In tako si štiriletna pristala v samostanu. In ga nisi več zapustila. Čeprav si imela možnost. Lahko bi se poročila k Otokarju na Češko, ali k Boleslavu na Poljsko ali h Karlu v Neapelj. Same kraljeve snubitve. Ti pa si ostala zvesta Nebeškemu Ženinu in se prav mlada, komaj osemindvajsetletna, preselila k Njemu v Nebeško kraljestvo.
Panonskega morja ni več … Tvojega samostana ni več … Pekarne v Kopru ni več … Kralji so pomrli in kraljestva so prešla …
Spomini zbledijo … Le ljubezen ostane. Kako prav si imela. Kako prav si se odločila. Kako prav si živela.
Ljuba moja sveta Marjeta Ogrska! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
