Ljuba moja sveta Marjeta Škotska!
V nebeškem zboru se vas je nabralo svetih Marjetic za kar lep pušeljc: sveta Marjeta Škotska, če začnem pri tebi, pa sveta Marjeta Antiohijska, sveta Marjeta Marija Alakok, sveta Marjeta Ogrska, sveta Marjeta Kortonska, Sveta Marjeta niže Ptuja in še in še in naj končam, da me ne bo zaneslo v pretiravanje.
In priznam, da ne vem in da se mi ni dalo brskat in raziskovat, katera Marjeta se je pri vseh Šmarjetah, ki jih poznamo, pri nas Slovencih, najbolj prijela.
Meni, ki sem Gorenjc, se mi ti še najbolj dopadeš … saj nam je Gorenjcem in Škotom menda skupna lastnost, po kateri slovimo: mi po vsej deželi, vi pa po celem svetu. In to je – škrtost, skopost. Ali – vohrnost, če rečem, po škotsko.
A Gorenjci smo vse prej kot vohrni. Smo zadrti, zadirčni, zaplankani, trdi in grčasti in še kaj … vohrni pa smo čisto na koncu. Smo pa varčni, to pa … a o tem kdaj drugič.
In tudi ti, ljuba moja in sveta Marjeta, nisi bila prav nič škrta, še manj pa škart … saj sploh nisi bila Škotinja. Rojena si bila na Ogrskem, kamor je tvoj oče, angleški kralj, zbežal po porazu z Danci. Ko so Danci odšli in ste se vrnili v Anglijo, so vdrli Normani in ste spet bežali, beg pa se je zaradi brodoloma končal na Škotskem, kjer te je zasnubil tamkajšnji kralj, kar ni nič čudnega, saj Bog pri tebi menda ni skoparil z lepoto.
Ti pa tudi nisi skoparila ne z ljubeznijo do moža, kateremu si povila kar osem otrok, ne z njegovimi financami in si brez sleherne skoposti skrbela tako za družino, kot za narod, predvsem za bolne in revne, ki so – tako piše, »dobivali enako hrano, kot je prihajala na kraljevsko mizo.« V tvojem kraljestvu je torej revež jedel kot kralj ali pa je, če se pošalim na račun škotske škrtosti, kralj jedel kot revež, in mi ne zameri te šale, saj oba veva, kako je bilo.
Če Bog pri tebi ni skoparil z lepoto, je bil morda malo bolj skop z leti, saj si umrla še preden si srečala Abrahama. In po smrti si morala še enkrat bežati. Ko so Škoti zapustili katoliško vero, so namreč tvoje posmrtne ostanke prepeljali v Španijo.
Ljuba moja sveta Marjeta Škotska. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga radodarno vrni, in izlij na nas, da ne bomo ne gorenjsko zadrti ne škotsko škrti.
Gregor
PRISLUHNI
