Ljubi moj sveti Narcis!

Priznati moram, da nisem še nikoli slišal zate.
Ves svet pozna tvojega soimenjaka iz grške mitologije, ki se je zaljubil v lastno podobo in nesrečno končal. Ali se je utopil ali si je rezal žile konec koncev sploh ni pomembno, je le dokaz – pa čeprav mitološki – kam človeka pripelje vase zagledanost.

Ljubezen do sebe nam je kristjanom sicer kar nekako zapovedana – vendar le v navezanosti do bližnjega in do Boga. Le v odnosu, torej … V ljubezni. Sicer postane svoje nasprotje. In nasprotje ljubezni je smrt. Ljudje, ki nimajo nikogar, ki bi ga ljubili … ali pa mislijo, da ni nikogar, ki bi jih ljubil … ljudje, ki ne živijo v odnosu ali ne živijo odnosa, pogosto izberejo Narcisovo pot.

Priznam tudi, da ob tvojem imenu pomislim na narcise. Pa ne le pomislim … kar zagledam jih. Doma sem iz tistih »rovt«, kjer se pomladi vse belo blešči zaradi cvetov narcis … ali ključavnic, kot jim tudi rečemo tu pri nas. 

In si tudi ti, ljubi moj sveti Narcis, neke vrste božji ključavničar, saj si bil duhovnik in škof!
Kot rečeno, ne poznam te, niti ni o tvojem življenju dosti znanega … a ker so te razglasili za svetnika, bom zaupal, da si zaupane ti ključe vrtel v pravo smer.

Ker je Jezus Petru zaupal ključe nebeškega kraljestva, si jih vse do današnjih dni lastijo mnogi, ki so se razglasili za apostole ali njihove naslednike. Ali si jih lastijo upravičeno ali ne … ali se upravičeno razglašajo za apostolske naslednike ali ne… v to se ne bom spuščal. A moj ključ do razločevanja enih od drugih je prav v tem, v katero smer vrtijo ključe. Ali odklepajo ali zaklepajo? Ali so vratarji ali cariniki? So ljubeče usmiljeni ali so narcisoidni?

Jezus je, da bi zabava ne ugasnila, na svatbi spremenil vodo v vino … Ti pa si menda, da bi med velikonočnim obredom svetilke ne ugasnile, spremenil vodo v olje! Ni slabo! Čeprav ti moram priznati, da se mi Jezusova gesta bolj dopade. Če vidim vodo goreti, je ne bom ne pil ne hodil po njej. Jezus pa me vabi naj hodim po vodi. In če je to voda iz Kane Galilejske, ni tako hudo, če mi uplahne pogum, da se začnem utapljati … pa nehote pogoltnem malo te vode.

 
Na zdravje!

Obilo žegna za tvoj god, pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor

 

PRISLUHNI