Ljubi moj sveti Peter Klaver!
Tvoja duhovniška statistika je impresivna: v svojem štiridesetletnem misijonskem delovanju v sveže odkriti Ameriki, si menda krstil preko 300.000 ljudi in vsako leto podelil preko 5000 odvez pri spovedi. To je dvajset krstov in štirinajst spovedi na dan …
In je tako tvoja dnevna statistika – vsaj kar se krstov tiče – podobna letni statistiki sodobnega slovenskega župnika. In so to žalostne številke. Tako te sodobne slovenske, kot tudi tvoje ameriške, ki so stare 400 let. Kajti krščeval si sužnje, ki so jih kot živali nalovili v Afriki, jih kot živali zvezali, prodali in z njimi ravnali še slabše kot z živalmi!
Ti si postal suženj sužnjem. Svoje življenje si posvetil tem ubogim, trpečim ljudem, jim pomagal kakor in kolikor si le mogel ter reševal in osvobajal vsaj njihove duše, ko že njih samih nisi mogel rešiti in osvoboditi.
Pričakal si svoje vklenjene brate v Kristusu že v pristanišču, ko so jih pognali z ladij, v mesecih, ko ladij ni bilo, pa si potoval od plantaže do plantaže kot pravi apostol. Suženj sužnjem.
Začel si boj, ki še danes ni popolnoma končan, saj še danes mnogi gledajo na drugačno barvo polti, kot na nekaj manjvrednega in niti v cerkvi, krščanski cerkvi – pa razumi, če lahko – nočejo sedeti skupaj!
Ti nisi delal razlik. Kajti tudi Kristus ne dela razlik!
O, Sveti Peter Klaver … potrebovali bi te tudi danes. Kajti tudi danes je mnogo ljudi zasužnjenih in v okovih, pa čeprav na njihovih rokah in nogah ni verig. So pa zasužnjena njihova srca in razum in posledično seveda tudi njihova telesa.
Naša družba poka po šivih od svobode. Toliko je je in še več si je želimo: popolne svobode, absolutne svobode. Svobodne svobode … Hkrati pa smo sužnji navad in razvad, sužnji pohlepa in lakomnosti, sužnji strasti in poželenja, z eno besedo: sužnji greha! Naša telesa so svobodna, vsaj tako na videz in »uradno«, a naše duše so v verigah!
Ljubi sveti Peter Klaver. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
