Ljuba moja sveta Roza iz Lime!
Priznam da mi gre, ko pri mašnih oznanilih slišim najavo tvojega godu, malce nasmeh, saj gospod župnik običajno naznanijo, da goduje »sveta Roza Limanjska«, in na mojo otročjo pamet se v hipu prilepijo vseh sort asociacije povezane z limom.
A je smeh, če k prvemu dodam še drugo priznanje, popolnoma neutemeljen. Ne zato, ker bi bila ti kaka stroga, zapeta in preveč resna svetnica, da bi si dovolila smeh na svoj račun, temveč zato, ker asociacije z limom še zdaleč niso iz trte izvite, in imajo, smehu navkljub, čisto resno osnovo v tebi in tvojem življenju.
Za začetek naj povem, da Roza sploh ni tvoje pravo ime, ampak ti ga je »prilimala« tvoja varuška, saj se ji je zdelo, da si »lepa kot roža«, in je že moralo biti nekaj na tem, saj se je ime »prijelo« in drži še po petsto letih. Dober lim, ni kaj! Je pa po drugi strani res, da tudi tvoje pravo ime nekoliko »cveti«, kajti glasi se: Isabel de Flores.
Roza pa ni samo navadna roža, ampak je seveda tudi ime kraljice rož – vrtnice, ki med svojimi listi skriva trnje. In te sorte rožica si bila tudi ti, ljuba moja sveta Roza Limanjska, saj si od rane mladosti, vse od kar si šla »na limance« Božjemu Ženinu, od srca rada prenašala trpljenje in ga darovala v zadoščenje za uboge in grešne.
Tudi mi radi za koga rečemo: »Ta pa je cvetka!« in mu »prilimamo« kak primerno cvetoč vzdevek, in pri tem ni prav nič nenavadno, da je ta, ki ga je vzdevek doletel in se ga celo prijel, moškega spola, prej nasprotno.
In smo si tovrstne vzdevke limali, predvsem v otroštvu, v puberteti, ko se ti, negodnežu, zdi življenjskega pomena čimprej vzbrsteti in odpreti popke. Je pa zanimivo, zdaj ko se, že skoraj starec, oziram v mlada leta in se spominjam vrstnikov in nekdanjih sošolcev, kako različno smo se razcveteli: eni so se hitro usuli in je ovenelo njihovo postavljanje in repenčenje, drugi so potrpežljivo dočakali svoj pravi čas, tretji pa so morda res pozno vzcveteli, a cvetijo še danes … o vonjih pa pač ne bi.
Ljuba moja sveta Roza iz Lime! Povsem normalno in pričakovano je, da deklica s tako cvetočo dušo, kot je tvoja, postane svetnica. In povsem normalno in pričakovano je, da svetnica s tako cvetočim imenom postane zavetnica cvetličarjev in vrtnarjev.
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
