Ljubi moj sveti Severin, noriški apostol!
Zate brez dvoma velja slogan, oziroma reklamno geslo, s katerim so nam, ko smo bili še mulci, prodajali stripovske junake: »Došao tiho, i ušao u legende!« »Prišel je tiho in prešel v legendo!« kot bi to zvenelo v prevodu. Kajti nihče ne ve od kod si se vzel.
Glede na to, da te krasi naziv »noriški apostol«, bi lahko kdo sklepal, da si misijonaril med norci, in če povemo, da se je nekdanja pokrajina Norik, raztezala tudi čez naše kraje, bi pravzaprav ne usekal tako zelo mimo.
Prav tako bi usekal mimo, kdor bi iz »apostola« sklepal, da si bil škof. Niti duhovnik nisi bil! Niti ne politik ali javni uslužbenec. Preprost laik!
No, kakorkoli …
V petem stoletju je bilo v teh krajih res pestro dogajanje. Rimsko cesarstvo je počasi razpadalo, tujci so pritiskali in vdirali: od vzhoda Huni, s severa Germani … ti pa si v tem burnem času v teh krajih oznanjal Kristusa. Ne z besedo, ampak z deli. Z delovanjem, bi bilo morda še bolje in bolj pravično reči. Bosopet, predan postu in molitvi, si blažil razvnete strasti sovraštva med narodi, branil zatirane, krotil mogočneže, oznanjal mir, preprečeval vojne strahote in predvsem skrbel za uboge in lačne.
Bilo je kot pri norcih … kot bi rekli danes. In kot pri norcih, je tudi danes. Tudi danes razpada cesarstvo … čeprav ga imenujemo »unija«. Tudi danes pritiskajo tujci. Tudi danes je mnogo zatiranih, ubogih in lačnih. In mnogo nebrzdanih mogočnežev.
Potrebovali bi te, Severin. Spet. Kot takrat. Prav tu. V nekdanjem Noriku.
Morda pa je prav, da si te prikličemo v spomin. Da si te vzamemo za zgled. Da se ne bomo izgovarjali in odgovornosti prelagali na politike, duhovnike in škofe. Na javne uslužbence! Da nam, preprostim laikom, popadajo krone z glav, da s sezujemo in odpravimo v apostolat. Ne spreobračanja, temveč služenja. Da postanemo, kot ti, ljubi moj sveti Severin, orodje miru, sprave in ljubezni do bližnjega.
Ob vsem tem nisi bil prav nič politično naiven. Kljub temu, da si želel ohraniti rimsko kulturo in krščansko vero, si se zavedal svojega izgubljenega položaja in si svoje učence prosil, naj te po smrti obranijo pred barbarsko oblastjo, in je tvoje telo tako našlo počitek v Neaplju.
Ljubi moj sveti Severin. Bodi nam priprošnjik v teh norih noriških časih. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
