Ljuba moja sveta Veronika Giuliani!
Tvoje ime bolj kot za debele samostanske zidove zaprte nune, zveni kot ime zvezdniške filmske igralke: Veronika Giuliani!
In je nekaj na tem. Saj mnoge zvezdniške filmske igralke zamenjajo svoja lastna dolgočasna in pusta imena za zvezdniško zveneča! Ki pač hitreje padejo v uho. Da se posledično za njimi ozre kako oko. In si tako utrejo pot med slavne in nepozabne.
Tudi ti, ljuba sveta Veronika, si bila krščena za Uršulo in si svoje zvezdniško – svetniško ime prevzela, ko si vstopila v samostan kapucink.
Mnoge zvezdniške filmske igralke na zunaj živijo srečno življenje slavnih in bogatih, za zaprtimi vrati svojih vil pa – ko ugasnejo luči in kamere – se borijo s fobijami in depresijami, z zasvojenostmi vseh sort in razočaranji v ljubezni.
Tudi ti, ljuba sveta Veronika, si – čeprav deležna mističnih doživetij – hudo trpela zaradi napadov hudobnega duha in nerazumevanja sosester.
Mnoge zvezdniške filmske zvezde s svojimi lepimi obrazi in postavami polnijo naslovnice revij in časopisov, a nasmeh in šminka pravzaprav skrivata premnoge travme in srčne rane.
In tudi ti, ljuba sveta Veronika, si imela ranjeno srce. Ki si ga prejela pravzaprav kot dediščino, saj je tvoja umirajoča mati tebi in tvojim rodnim sestram naročila, da se v stiski zatekajte k presvetim Kristusovim ranam, in prav tebi je dodelila, če se sme tako reči, Jezusovo prebodeno srce.
Kmalu po vstopu v samostan si prav res, tako kot še nekaj svetnikov v zgodovini, prejela Kristusove rane, še celo trnjevo krono. Človek to razsežnost Božje ljubezni in svetniške predanosti težko dojame. Še težje verjame. Od tod nerazumevanje redovnih sosester in sumničavost cerkvenih predstojnikov, ki je segla vse do Rima.
Trpljenje. Skrito za zvenečim zvezdniškim imenom. Skrito za vrati samostanske celice. Skrito za vedrim, pogumnim nasmehom. Trpljenje. Ki pa ni ostalo skrito Nebeškemu Ženinu. Ki je nekoč, kot je zapisano v evangelij, rekel: »Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.« (Mr 10, 30) Tako si bila tudi ti oproščena vseh sumničenj in ob koncu svojega življenja izbrana celo za opatinjo, po smrti pa sprejeta v Božjo slavo in okinčana s svetniškim statusom.
Ljuba moja sveta Veronika Guiuliani, svetnica z zvezdniškim imenom! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
