Ljubi moj sveti Viktor Črni!
Črna je barva, ki je vedno v modi, na tak ali drugačen način, in sem že tudi sam slišal stavke, kot: »Rdeča je nova črna.«, ali »Zelena je nova črna.«, ki – morate priznati – nimajo nobenega smisla, kot je tudi moda sama dostikrat brez smisla ali pa je celo nesmiselna. Je pa seveda res, da nikoli nisem kaj prida dal na modo, zdaj pa sem že tako ali tako prišel v leta, ko se ne oziram na modno in moderno, ampak nosim to, kar je udobno, predvsem pa tisto, kar mi je (še) prav.
Črna je barva, ki pri različnih narodih in v različnih kulturah nosi različne pomene, kljub vsemu pa ne bom prav hudo brcnil v temo – ki je mimogrede tudi črna – če zaključim, da večina črno povezuje z žalostjo in se zato »zavijamo in oblačimo v črnino« ali pa govorimo o »črnih novicah« in »črnih dneh«.
Če pa se za trenutek spet povrnem k modi, kjer črnino povezujemo z urejenostjo in eleganco, lahko mirno zaključim, da ljudje radi elegantno in urejeno žalujemo. In kljub temu, da se morda kdo malo zmrduje ob teh mojih besedah, bo moral – če ne takoj, pa po premisleku – priznati, da moja trditev kar drži.
In kaj ima vse to moje čenčanje o črni barvi opraviti s teboj, ljubi moj sveti Viktor Črni? In naj, še preden me kdo obtoži, da hočem očrniti črnino, pohitim in priznam, da pravzaprav nič.
Ne nazadnje je tvoje ime zadnje čase kar nekoliko politično nekorektno. Čeprav sem se kot otrok učil o »črni celini«, in smo vedno prostodušno govorili »črncih« in skupaj s Prešernom in Župančičem tudi o »zamorcih«, sta zadnje čase ta dva izraza vsaj nezaželena, če ne celo prepovedana. Celo sladico – »zamorčka« – s katero sem se od nekdaj rad sladkal, so prekrstili v »indijančka«, pri čemer mi sploh ni jasno, kako je slednje lahko manj sporno. Ali pa mi je pač »padel cuker« in res ničesar več ne razumem, če sem sploh kdaj, ali pa sem zamešal pojme.
Tebi, ljubi moj sveti Viktor, so črni vzdevek nadeli tvoji tovariši, soborci iz pretorijanske garde, zaradi tvoje temne polti. Saj si bojda do Milana, kjer si služil vojni rok, prišel iz »temnopolte celine«. A ne, da to zveni neumno?! Sploh za vojaka: Črni Viktor ima rahel zastrašujoč učinek na nasprotnika, medtem ko je Temnopolti Viktor prej ime za kakega frizerja.
Ker se nisi hotel odreči krščanski veri nisi prišel zgolj ob čine in službo, ampak tudi ob glavo. In je tudi mučeništvo nekaj, kar kar ne gre iz mode, pa čeprav ni ne elegantno ne udobno. Pomaga pa, da zasiješ kot model na nebeški modni pisti.
Ljubi moj sveti Viktor Črni! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da si bomo upali biti politično nekorektni iz pravih vzgibov in namenov.
Gregor
PRISLUHNI
