DANES IMAM ROJSTNI DAN

Nič posebnega,
a dan je poseben, ker si napišem pesem.
To ve tudi ona.
Zato je zjutraj kuhinja dišala
po sveže pečenih rogljičkih.
Česa vse ta ženska ne naredi,
samo zato da bi zlezla v mojo pesem?!
A ti ni dovolj že, da si mi zlezla pod kožo?!
In pod kovter?
Zmeril sem si pritisk.
Ne le zato, ker sem lani pozabil,
ampak ker sem obljubil zdravnici,
ko sem bil v ponedeljek na pregledu,
EKG in laboratorij v manj kot pol ure.
»V tako kratkem času težko naredim dober vtis,«
sem ji rekel in jo spravil v smeh.
Ko se na ekrančku izpiše 150/90, me mine smeh:
Predrago sem plačal aparat,
da bi se tako kmalu pokvaril!
Šel sem obiskat starše.
Pokopališče je prazno.
Moje življenje pa tudi en malček bolj, odkar ju ni.
Čeprav vem, da Sta.
In jaz sem, ker sta bila.
Po kosilu je najmlajši zakuril v peči,
jaz pa sem vzel cigaro,
ki mi jo je v Brixnu pred pol leta kupil b. Jožko,
in s tisto, ki mi ob šestih zjutraj peče rogljičke,
odšel na sprehod.
Cigara je bila seveda že suha,
pa tudi ona se v štiridesetih letih, kar jo poznam,
ni kaj dosti zredila.
Potem sem se še enkrat priklopil na aparat.
A ni hecno, da ti visok pritisk
zviša pritisk?!
Koma.
To sem dobil za darilo.
Z željo, da bi še snemal.
Večerjal sem s sestrama in bratom,
s svakoma in svakinjo.
Ena sestra in en svak sta manjkala.
In žena je bila z mano, seveda.
Ona, ki mi peče.
Ona, ki me peče.
Ura je 22.50.
Star sem 53 let , 22ur in 40 minut
Pojte mu, igrajte mu,
pravi današnji psalm,
pripovedujte o vseh njegovih čudežih.
In v evangeliju
Jezus ozdravlja bolnike.
Vsi te iščejo,
mu rečejo apostoli.
Pojem. Igram. Pripovedujem.
In Te iščem.
Ti, vem, si me že zdavnaj našel,
jaz pa ne bi rad še zaključil iskanja.
Ta, ki peče ob šestih zjutraj, me čaka, da greva v posteljo.
Star sem 53 let, 22 ur in 41 minut.
Bogu hvala.
Amen.

Leave a comment