Ljuba moja sveta Angela Folinjska!
Ob tvojem imenu v koledarju je zapisan še »nedolžen« podatek: vdova iz Italije!
A tako kot v svoji mladosti ti nisi bila prav nič nedolžna – saj v življenjepisu lahko preberem, »da se nisi branila užitkov življenja« – tako tudi zapis v koledarju ni tako nedolžen kakor zgleda na prvi pogled.
Italija že – toda treba je povedati, da Foligno leži le nekaj kilometrov stran od Assisija! Da si živela tako rekoč na pragu svetega Frančiška, resda rojena dobrih dvajset let po njegovi smrti, a vrelec svetniških milosti ti je bil precej bliže kot recimo meni, ki me od asiškega ubožca loči kakih šeststo, sedemsto kilometrov in osemsto let!
Vdova, ja – a tudi tvoja pot do vdovstva je nenavadna. Vsaj meni, ki sem čisto srečno in povprečno poročen! Potem, ko si se mlada bogato poročila, svojemu možu rodila kar nekaj otrok in uživala – kot piše – v »hrupnem veseljačenju in pregrešnih razvadah«, te je zapekla vest do te mere, da si se, po Frančiškovem zgledu,odločila vsemu odreči. V spokorni vnemi so ti družabne in družinske vezi postale težko breme. Začela si razdajati imetje, nad čemer mož, si kar predstavljam, ni bil najbolj navdušen. Začela si živeti vzdržno in čisto, nad čimer, si mislim, je bil omenjeni mož navdušen še manj.
A mož je umrl. In za njim še vsi otroci … in tako si bila osvobojena vseh posvetnih in zemeljski vezi na svoji spokorni poti do svetništva. Kasneje si priznala, da si Boga celo prosila za to. Da ti odvzame breme družine, namreč.
Ja, družina je breme. Kot »pater familias« to dobro vem. A ne bi rad živel brez svoji nergačev. Jaz sem svoj križ našel v njih (in oni v meni, prav nič ne tajim) in si bomo – tako upam – v družnem mučeništvu pomagali do nebes.
V spokornosti si odločno šla še dlje, sprejemala sleherno trpljenje in na koncu živela samo od obhajila.
Kar priznajva si, ljuba moja sveta Angela Folinjska, da si nisva prav blizu, ne po času, ne po kilometrih, ne po svetništvu. No, vsaj jaz ti nisem blizu. Sploh v slednjem ne. A prav zaradi slednjega – svetništva, torej – si ti meni blizu. Saj naju druži vera, da v zboru svetnikov in svetnic, prosiš pri Bogu tudi zame. In za moja družinska bremena.
Ljuba sveta Angela Folinjska! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
