Ljubi moj sveti Dizma!

Priznaj, da bi tvoje življenje, kljub temu da si svetnik, težko komu postavili za zgled.
Bil si namreč razbojnik. Bog ve koliko ljudi si oropal, okradel, udaril, ranil in morda celo ubil. Gotovo številka ni majhna in zanemarljiva, saj te zaradi ukradene kokoši verjetno ne bi obsodili na smrt. Ali morda pač? Konec koncev si bil križan skupaj z edinim človekom za katerega vemo, da ni zagrešil prav nič, še več: da je bil celo brez greha!
S tem podatkom sem razkril tvojo identiteto vsem tistim, ki te po imenu niso prepoznali: Dizma – znameniti desni razbojnik. Človek, ki se je zadnji hip in skozi stranska vrata pretihotapil v Božje kraljestvo. Čeprav je treba priznati, da si – strogo tehnično gledano – v nebesa vstopil skozi glavna vrata. Skupaj s Šefom. Oziroma Šefovim Sinom, kar pa je navsezadnje Eno in Isto.
In kot ta »enost« že stoletja bega in deli učene katekizemske teologe, jih prav tako bega in deli tudi tvoj življenjski izplen, in pri tem seveda nimam v mislih naropanega blaga, temveč zaklad, ki ti je bil podarjen v zadnjih izdihljajih: tvoj preboj v božje kraljestvo! Se res da tja priti brez krsta, spovedi in birme, brez veroučnega znanja, brez poznavanja in izvrševanja duhovnih ali vsaj telesnih del usmiljenja? In to po razvratnem in krvoločnem razbojniškem življenju? Zgolj zaradi besed usmiljenja iz ust Božjega Sina, izrečenih morda celo v trenutku neprištevnosti? Očitno da!
Naj učeni teologi napenjajo možgane, če se jim tako zdi prav, za vse ostale pa bom priklical v spomin legendo, ki pravi, da je Sveta družina na svojem begu v Egipt v naletela na dva roparja in si ti, ljubi moj sveti Dizma, svojega pajdaša, ki mu je bilo bojda ime Gezma, pregovoril, da jim nista storila nič žalega. Jezus je v svoji duhovitosti čakal tako rekoč do zadnjega, da je povrnil svoj dolg, Marija pa ti svojo materinsko hvaležnost odplačuje na obroke, saj se tvojega godu spominjamo na današnji datum, ko slavimo »Gospodovo oznanjenje« in ki je znan tudi kot »Materinski dan«.
Ker si nebeški zavetnik spokorjenih tatov in razbojnikov, si v svoji predrznosti domišljam, da si uspel z Jezusom zbarantati tudi odkupnino za svojega pajdaša Gezma.

Ljubi moj sveti Dizma! Obilo žegna ob tvojem godu, pa ga radodarno razlij še na vseh sort razbojnike, ki še čakamo na svojih pet minut iz oči v oči z Njim, ki nas je s križem odrešil križev.

Gregor

 

PRISLUHNI