Ljubi moj sveti Frančišek Asiški!
Kar lep kup vprašanj se mi je nabral v vseh teh letih, kar te poznam.
Bil si eden prvih svetnikov, ki je vstopil v moj otroški svet, morda celo prvi, če odštejem svetega Miklavža, a moram hkrati tudi priznati, da si se mi »razodel« na – reciva temu – romantičen način, saj sem te spoznal preko knjige francoskega pisca Abela Moreauoja »Frančišek je zapustil raj«, ki jo iz srca priporočam v branje. Vsem. Še posebej pa frančiškanom, minoritom in kapucinom. In duhovnikom. Posebej župnikom, saj je za »profesorske duhovnike« preveč preprosta, da bi jo razumeli. In očetom in mamam. In otrokom. Vsem, kot sem rekel.
Tvoja življenjska zgodba navdihuje in navdušuje vse po vrsti: verne in neverne, celo brezverce, predvsem pa iskalce … Kajti iskalec si bil tudi ti.
Pa me zanima, kaj si misliš o številnih redovih, ki so nastali iz tvojega »nereda«? Meni se zdi, kot da je vsak, ki je zagrizel v tvoj kos kruha tudi sam hotel postreči ljudem s čim takim, in je po spominu sestavljal recept … in so se napekle žemljice in rogljiči, pogače in kolači, celo večnadstropne torte, z raznoraznimi prelivi in okraski … da dostikrat od tvojega kruha ni več ne duha ne sluha, predvsem pa ne Duha?
Povej, kaj si misliš o mogočnih samostanih, z marmornatimi stopnicami in pozlačenimi ograjami, o garsonjericah in vzmetnicah z dvojnim vzmetenjem in spominsko peno, ti, ki si spal na golih tleh?
Kaj si misliš o veličastni večnadstropni cerkvi, ki so ti jo sezidali nad glavo, ti, ki si se slekel do golega, ko je svoj obisk napovedala Sestra Smrt? Kot si se gol poslovil tudi od svojega očeta, ko si se napotil po poti iskanja Tistega, ki si ga pravzaprav že našel. In ki je našel tebe. In se mi, mimogrede, zdi strašno zabavno, da so te za svojega zavetnika in patrona vzeli krojači, tkalci in trgovci s platnom … ko si vendar vse sešito in stkano zmetal skozi okno in razdal. In razburil svojega očeta.
Povej, bi bil danes, ko bi bil »spet zapustil raj«, raje pater ali frater?
Povej, si si mislil, ko si v Grecciu k jaslim privezoval oslička, da bo čez stoletja to postal tak biznis in tekmovanje?
O, še kar nekaj vprašanj je, ki bi ti jih rad zastavil, pa ne upam takole javno … da me ne bi za ušesa vlekli in po zobeh vlačili tvoji profesionalni sledilci … In tudi na ta, ki sem se ti jih upal javno zastaviti, pravzaprav poznam odgovor. Prebral sem ti ga v očeh na portretu, ki ga je naslikal in mi ga podaril moj oče … Saj ga poznaš? Prepričan sem, da se je predrenjal skozi nebeško množico do tebe in ti zastavil katero od vprašanj s katerimi te utrujam v temle pisanju. Omenjeni potret visi na steni v naši jedilnici, tako da, če morda ne veš, paziš na vsak moj grižljaj. In sam vem, čeprav ti ne šteješ, da je teh grižljajev malce preveč za mojo višino …
A če dobro opazuješ, moraš vseeno priznati, da imam raje kruh kot torto!
Ljubi moj sveti Frančišek Asiški. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas!
Gregor
PRISLUHNI
