Ljubi moj sveti Jožef!

Delavec …
O dogodkih, ki si jim bil priča in v katere si bil tako ali drugače vpleten je zelo malo zapisanega v Svetem Pismu, v katerem, roko na srce, ni zapisana ena sama samcata beseda, ki bi jo izrekel. Tako, da bi bilo bolj točno, ko bi namesto »roko na srce«, zapisal »roko čez usta«. 

Tudi ni nobenega opisa: kako si zgledal, koliko si bil star. Evangelist zapiše en sam uporaben pridevnik, namreč: da si bil pravičen. To torej vemo. To piše: Pravičen. In to je pridevnik, ki ga zlepa ne prilepiš na človeka. Potožimo že, da kaj ni pravično, a ne spomnim se, kdaj sem nazadnje za koga rekel, da je pravičen? Da je kdo pošten, to že. Pa dober ali priden. Ampak: pravičen?!

Piše tudi, da si sanjal. To torej vemo. Ker tako piše. Pa saj mi tudi sanjamo. To ni nič posebnega. A ti sanjam verjel. In jim sledil. Tega ne zmore vsak. Za to je potreben pogum. Morda je kdaj pa kdaj res kdo čisto slučajno v pravem trenutku na pravem mestu. Morda kdaj pa kdaj kdo tudi zadene sedmico na loteriji. A če vprašaš tiste, ki jim je v življenju uspelo, bodo rekli, da so sledili svojim sanjam in jih uresničili.

Ljubi moj sveti Jožef. Ti si ubogal Gospoda. Tudi to vemo. Tudi to je zapisano. Pa saj tudi mi to počnemo. Ob nedeljah smo v cerkvi, za praznike spečemo potico, skregani nismo z nikomer in našteti znamo vseh deset božjih zapovedi. Da pa bi jih izpolnjevali, vseh deset, kot so zapisane, no, to je pa že nekaj drugega … 

In zdaj k današnjemu vzroku za god. Bil si delavec. To vemo. To piše. Bil si tesar. Ali morda kamnosek? Ker se je bojda nekdo zmotil v prevodu. Kakšno moč imajo besede: trdo skalo lahko spremenijo v mehek les. Macolo v kladivo. Da manj boli. 

Ali si, ljubi moj sveti Jožef, ob koncu dneva v svoji delavnici pometal žaganje ali kamniti prah pravzaprav sploh ni pomembno. Roka s katero si objel Ženo in pobožal Otroka je bila vajena dela.

In ob tvojem godu, ki je tudi tako imenovani »praznik dela«, si želim, da bi ob vseh (rdečih) zastavah, ki bodo spet plapolale, ob transparentih z gesli, napisi, pozivi in žaljivkami, zagledal (rdeče) bandero, kot ga imamo v naši cerkvi, in na njem moža z žago. Pa se bo protest spremenil v procesijo. Kletev v molitev. Pekel v Raj.

Ljubi moj sveti Jožef, delavec, obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas!

Gregor

 

PRISLUHNI