Ljuba moja sveta Julijana!

Kaj reči svetnici, ki ji je samega hudiča uspelo ujeti in vpeti v verigo?

Težko najdeš prave besede. Morda le: zakaj, ljuba sveta duša, si ga šla spustit?! Kako mirno in lagodno bi lahko bilo naše življenje, ko bi bil Veliki Skušnjavec priklenjen!

No, pa saj vem, da ni vse potekalo tako dobesedno in da slikarji malo pretiravajo v ustvarjalnem zanosu.

Oče, ki ni vedel, da si se na skrivaj dala krstiti, te je želel poročiti s poganskim ženinom, čemur si se ti zoperstavila, oziroma, če smo natančni, bi se uklonila očetovi volji, ko bi se snubec dal krstiti. Snubec je bil mestni prefekt, ali kot bi danes lahko rekli: bil je župan. Javni uslužbenec v državi, ki je preganjala kristjane. Krst bi zanj pomenil konec kariere in deloma lahko razumemo, da mu to ni dišalo. Ti pa v tak »mešan zakon« nisi hotela vstopiti.

Sam poznam kar nekaj parov, ki so takole … zmešani. Ko eden od zakoncev prakticira vero, drugi pa ne. Sam si tega, priznam, ne znam predstavljati, sploh, kako je, ko pride do vprašanja verske vzgoje otrok … a tem parom zaenkrat očitno uspeva, saj kjer je volja, tam je pot, kjer pa je ljubezen, pa je vse mogoče.

V tvojem primeru, ljuba moja Julijana, pa  je bila s tvoje strani prisotna močna in trdna volja, z ženinove pa prav nič ljubezni, kajti z očetovim dovoljenjem, te je dal, da bi se uklonila in premislila, dal grozovito mučiti. Ob tem se seveda vprašujem, kaj je mislil, da bo dosegel? Kako je lahko pričakoval, da bo z nasiljem pridobil tvojo ljubezen?

In ob tem spet pomislim, na mnoge zakone, mnoge celo sklenjene v cerkvi pred Bogom, v katerih vlada nasilje. Kjer ne padajo zgolj trde besede, temveč tudi trdi udarci … Pa spet … ti pari … kar vztrajajo. In niti ne vem ali je prav, da vztrajajo, ali bi bilo bolje, ko bi se, kljub temu, da so cerkveno poročeni, razšli. Res ne vem…

Časi so taki, da je vsakemu jasno, da se je hudič strgal z verige in grize  in praska  in besno opleta s svojim repom.

Ljuba moja sveta Julijana. Daj nam vsaj kanček svoje trdne vere, kanček soje neomajne volje, da bomo zmogli in znali vztrajati v navidez brezupnih situacijah. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor

 

 

 

 

 

PRISLUHNI