Ljubi moj sveti Kamil de Lellis!
Moj soimenjak Gregor XIV., za katerega je seveda potrebno omeniti, da je bil papež, je leta 1591 potrdil redovno Družbo bolniških strežnikov, katere ustanovitelj in prvi predstojnik si bil ti.
In ta družba bolnikom ni le stregla kamiličnega čaja, kot bi lahko kdo zmotno sklepal zaradi tvojega milega imena, kajti vsak, ki se ti je pridružil, je moral biti pripravljen in voljan pri vsakem bolniku opravljati karkoli je bilo potrebno, da olajša trpljenje. Celostni pristop s paleativno oskrbo, bi danes temu rekli, ti pa bi verjetno le odmahnil z roko in delal naprej. Podobno, kot takrat, ko je bolnišnico obiskal papež in si ga sprejel kar v bolniški halji, ki ni bila sveže oprana in še dišeča po mehčalcu, ampak se je na njej verjetno dalo brati sledi dela z bolniki, ti pa si na očitke o nespoštovanju spoštljivo odgovoril: »Če imam opraviti s Kristusom samim, se za njegovega namestnika ne bom nalašč preoblačil!«
Ljudje o tebi in tvojim sodelavcem rekli tudi Bratje dobre smrti, saj ste skrbeli za umirajoče. Tudi na bojiščih. Svoje halje ste označili z velikimi rdečimi križi – znamenje, ki je kasneje postalo znamenje in ime Rdečega križa.
A križ je bil s tabo že kot z otrokom, saj si bil daleč od kake pobožne zglednosti. Še pubertetniku ti je umrla mama, oče – vojak pa ni bil kos tvoji vzgoji. Bil si potepuh, pretepač, kockar … in s slednjim si bil očitno – kot bi danes rekli – zasvojen, saj si za karte in kocke večkrat pognal vse, res vse, še srajco s telesa.
In tak si – oprosti, ker se ob tem nasmehnem – potrkal na vrata kapucinskega samostana. Smejem pa se, ker ob tem pomislim na meni ljube kapucinske brate, ki jih poznam, in so vsi po vrsti razbojniki, ki so jih mladostni valovi premetavali sem ter tja, dokler jih niso odnesli na kapucinski breg. Svojim pobom prav zato, kadar ga kaj kronajo, v šali rečem, da bodo dobri samo za h kapucinom, kjer sta se Sveti Duh in sveti Frančišek očitno odločila zbrati brate, ki jih nikjer drugje ne marajo.
A s tabo, ljubi moj sveti Kamil, je moralo biti res hudo, saj te še kapucini niso hoteli. A bom takoj dodal še: Hvala Bogu, kajti ne dvomim, da bi se izkazal kot vesten mežnar ali ponižen vratar, morda celo dober spovednik … a za bolnike, za umirajoče, za reveže pa bi ne bilo poskrbljeno. Bog že ve, kaj dela, tudi če se nam niti ne sanja in nič ne razumemo. Tebe je od tvoje poti skušal odvrniti celo tvoj spovednik, duhoviti in sveti Filip Neri, meneč, da gre zgolj za napuh in ne pravi poklic, pa se nisi dal. Boga je treba bolj ubogati, kot ljudi, pa če so še tako sveti in dobro hočejo.
Ljubi moj sveti Kamil de Lellis! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas. In si privošči kaj več kot zgolj kamilice ob prazniku. Saj si kapucini tudi.
Gregor
PRISLUHNI
