Ljubi moj sveti Karel Lwanga!

Ne vem, kako si živel … vem le, kako si umrl. In vem, da nisi bil sam v tej smrti. Dvaindvajset vas je bilo. Bil si le prvi, ki je umrl … njihov vodja, njihov vzgled.

Bil si paž na kraljevem dvoru.
In kadar mi kdo omeni dvor in kralja, že zagledam grad s stolpi in linami, obzidje z dvižnim mostom, … še kak zmaj, ki leta naokrog, pa kakšna ujeta gospodična … pač vse s čimer so nas uspeli zastrupiti disneyevi filmi in risanke! 

A močno dvomim, da je kraljevi dvor konec 19. stoletja v osrčju Afrike, v čimerkoli spominjal na gradove, kot mi jih slika domišljija. A kralj je kralj, politika politika, dvorne spletke pa dvorne spletke … pa najsi gre za plemenske poglavarje, viteze okrogle mize, republikance, demokrate, socialiste, komuniste, liberalce ali zelene … naj bo to koliba, dvorana, parlament, duma, sabor ali sobranje … sredi džungle, v puščavi, na vasi ali v velemestu!
Bil si kriv le, ker si molil. In ker si rekel, da boš še molil. In da ne boš prenehal. Nikoli.
In so ti pogumno in neustrašno sledili še drugi. Tvoji prijatelji. Tvoji sodelavci. Tvoji bratje v Kristusu.

Ne vem, kako si živel … vem le, kako si umrl.
Na grmadi. Kot živa bakla. Goreči grm. Čigar ogenj ne neha goreti.
In za teboj so zgoreli še tvoji prijatelji. Tvoji sodelavci. Tvoji bratje v Kristusu. Ki so goreli za Kristusa. 

»In ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi!«
Ti nisi izročil svojega telesa … zgrabili so te … in te zažgali … a si gorel kot pričevalec ljubezni!
Proglasili so te za zavetnika afriške mladine … a če se mene vpraša, lahko tebe, predvsem pa tvoje brezimne prijatelje, za zavetnika vzamejo vsi, ki trpijo zaradi svojega prepričanja, svoje vere … in so krivi le tega, da molijo. In da ne bodo prenehali! 

Mnogim, ki so rušili kralje in vladarje, ki so zažigali gradove in pridigali enakost in svobodo, bratstvo i jedinstvo, so šli strašno na živce, taki kot si ti … taki, ki so molili. In niso nehali moliti. Koliko takih je utrpelo muke, mučenje, mučeništvo in smrt po taboriščih, gulagih, otokih in jamah.
Bog se usmili.

Ljubi moj sveti Karel Lwanga in tovarišija. Obilo žegna ob vašem godu. Pa nam ga vrnite in razlijte na nas. Da bomo tudi mi goreli v ljubezni.

Gregor

 

PRISLUHNI