Moja ljuba sveta Marjeta Marija Alacoque!
Ne morem si kaj, da te ne bi v začetku tegale pisma pozdravil z verzi, ki jih je v žametno gruleča usta Radeta Šerbeđije, ki je recitiral znamenito »Ne daj se, Ines«, položil hrvaški bard Arsen Dedić: »Dugo je pripremano naše poznanstvo,« ali kot bi to, namenoma nerodno prevedeno, morda zvenelo v slovenščini: »Najino srečanje je bilo skrbno načrtovano.«
Kot birmanskega animatorja me je moj tedanji župnik, skupaj še z nekaterimi pridnimi mladimi osebki in ker ga je tudi sicer vleklo k Prenovi v Duhu, odpeljal v Paray le Monial.
Nič nismo vedeli ne o kraju ne o njegovi zgodovini, še manj o tebi, ljuba sveta Marjeta Marija, a zvenelo je in še vedno zveni nadvse lepo, ko človek izgovori »Paray le Monial« in bilo je romanje v Francijo – v Francijo! – v času, ko delj kot do Beljaka v tujini še nisem bil.
Vse je bilo novo, vse je bilo v francoščini, vse je bilo navdušujoče lepo, in po vseh pretečenih letih lahko mirno rečem, da je bilo tudi požegnano: Starodavna romanska bazilika, čudovito petje, izvrstna predavanja, spanje pod šotori, Najsvetejše – ves dan izpostavljeno pod šotorom na travniku in vso noč v »kapeli prikazovanj« … in tudi ti, ljuba sveta Marjeta Marija, nekoliko v ozadju, a ves čas prisotna in stisnjena ob Jezusovo srce.
Tu, v Parayu, sem žel salve smeha, ko sem na ogovarjanja domačinov odgovarjal v perfektni srednješolski francoščini: J’ne parle pas francais. – Ne znam francosko.
Tu, v Parayu, sem prvič pokusil melono.
Tu, v Parayu, sem se naučil moliti, in spet – po vseh pretečenih letih – lahko mirno rečem, da sem se tu, v Parayu , naučil ljubiti. Skromno. Kolikor zmorem, pač. Pa vendarle.
Dve hudi, težki, pa hkrati čudovito lepi življenjski preizkušnji oziroma odločitvi sem premolil tu, v Parayu, in tu sem se tako navadil, da tudi vse preostale ne tako težke in morda tudi ne tako lepe preizkušnje in odločitve, nesem pred Najsvetejše.
Zaradi tebe, ljuba sveta Marjeta Marija, imam še danes in še vedno, ko pokleknem pred monštranco, občutek, da se stiskam k Jezusovemu srcu in zaradi tebe, ljuba sveta Marjeta Marija, je bila toliko lažja odločitev, da svojim otrokom dam po dve imeni.
Ko gledam nazaj, vidim, da je dobri Bog v svoji neizmerni ljubezni, dolgo načrtoval najino srečanje in sem mu resnično in iz srca hvaležen za najino poznanstvo.
Ljuba sveta Marjeta Marija Alacoque. Obilo žegna za tvoj god.pa nam ga vrni in izlij na nas, da bomo vedno in povsod hvaležno častili Jezusovo Presveto Srce.
Gregor
PRISLUHNI
