Ljuba moja sveta Matilda!
Ob tvojem imenu se pred mojimi očmi izriše lik visokorasle, krepke ženske, ki v poznih nočnih ali še raje zgodnjih jutranjih urah z valjarjem ali kuhalnico v roki pri vhodnih vratih čaka, da se iz gostilne vrne njen soprog. Podoba, ki sem jo videl v premnogih narisanih vicih, burleskah in filmih, v stvarnem življenju pa nikoli, kajti moj oče ni zahajal v gostilne in ga zato moji mami, ki ji je mimogrede ime Katarina, nikoli ni bilo treba čakati na zgoraj opisani način.
Slovenci rečemo tudi, da je koga Matilda povohala, ali celo, da ga je Matilda vzela, in pri tem imamo v mislih, da je kdo le za las ušel smrti ali pa da je umrl. Smrti smo torej nadeli tvoje ime. Pa si tudi pri tem, ti sama, ljuba moja sveta Matilda, popolnoma nedolžna in nič kriva, in če si te, tvoji kraljevi krvi navkljub, morda še lahko nekako predstavljam s koso, si te res ne predstavljam, da bi koga ovohavala. Menda gre to pripisati ponesrečeni besedni igri.
Kočevarski Nemci so smrti rekli žangaišmatti – Matija s koso, kajti včasih je bila največja smrtnost ob koncu zime, ko goduje sveti Matija. Ker pa je v nemščini smrt moškega spola, v slovenščini pa je to damska obrt, je iz Matija nastala – Matilda. Ki je v roke poprijela koso in jo vsevprek vihti še danes.
A vse skupaj ni kar tako iz tret zvito, kajti tvoje ime izhaja iz nemškega macht, ki pomeni moč in hiltja, ki pomeni boj. In tudi ti sama si bila svojemu imeni kar zvesta, saj v življenjepisu berem, da te je na poti do svetosti ovirala predvsem tvoja gospodovalna narava.
Na drugem koncu sveta, »down under«, tam spodaj ali odspod: v Avstraliji, pa so tvojemu imenu dali bolj prijazen pomen. Možaki, ki so potovali iz kraja v kraj in iskali priložnostno delo, so svojemu »punkeljčku« oziroma potovalki rekli »Matilda«, da so tako na svojih samotnih poteh imeli malo ženske družbe. Svoja vandranja pa so poimenovali kar »valček z Matildo«.
Morda si prav zares kot božja zavetnica bdela nad temi možaki in njihovimi takimi in drugačnimi potmi, saj si bila, kot je zapisano, dobra in skrbna žena, in si imela vedno posluh za tiste, ki so imeli manj kot ti. Teh pa je bilo precej, saj si bila kraljica in si vse svoje življenje preživela na dvoru. Prav tako pa ti ni bila tuja samota, saj si pol svojega življenja preživela kot vdova.
Ljuba moja sveta Matilda. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da bomo svoje življenje odplesali po taktu božjega valčka, ki je zaradi svojega tričetrtinskega takta kar pravšnji izbor za ples Svete Trojice.
Gregor
PRISLUHNI
