Ljubi moj sveti Medard!

Tvoj življenjepis mi najprej ponudi slovenski pregovor: »Kakršno vreme Medarda kane, takšno štirideset dni ostane!« in res ne vem, zakaj bi si te vtikal še v vreme. Je pa res, da si, potem, ko si v Kristusovih letih, prejel mašniško posvečenje, štirideset let deloval kot dušni pastir. Štirideset let gorečega oznanjevanja za štirideset dni sonca. Ali dežja. Odvisno, kako »kane«. Čeprav, če »kane«, potem je prej dež kot sonce.

No, po štiridesetih sončnih letih župnikovanja so te – tako piše – tako ljudstvo kot duhovščina hoteli imeti za škofa.
In si sprejel.

Potem pa v tvojem življenjepisu preberem stavek, ki bi ga bilo treba zapisati z zlatimi črkami in dati v okvir in obesiti v sleherno škofijsko pisarno na tem ljubem Božjem svetu. Berem: »Obhodil je vse kraje svoje škofije, da bi osebno spoznal čim več svojih vernikov.« In ne bom prav nič komentiral, saj te besede same povedo dovolj. Kričijo celo, če se mene vpraša.

Kakšen škof si bil, pove dejstvo, da so te verniki sosednje škofije, potem ko jim je umrl njihov pastir, hoteli imeti za svojega. In so združili dve škofiji. 

Glej, glej: danes jamramo, ker se združujejo župnije, v tvoji časih pa ste združevali škofije. In ljudje so bili še veseli. Je pa seveda res, da smo mi danes prisiljeni v združevanje in ukinjanje župnij, ker nam manjka duhovnikov, in to se dogaja vsaj z nezadovoljstvom ljudi in peticijami, če ne že kar z uporom, tebi pa so dodali škofijo, ker so ljudje tako želeli in prosili

In bom tudi tu naredil piko in umolknil brez komentarja. 

Morda pripomnim le to, da se bo pri nas prej kot združevanje škofij, zgodila kakšna odcepitev župnije in razglasitev samostojnosti, kajti imamo kar nekaj – kako bi človek rekel – samooklicanih škofov. Med posvečenimi, še veliko več pa med laiki in v vseh pogledih neposvečenimi ljudmi. 

Slovenci smo res narod, kjer se prav vsak spozna čisto na vse, še posebej na maske. O tem mi pričajo gledališke kritike in nedavne politične afere. O cerkvenih zadevah pa se kar tare strokovnjakov in raznoraznih svetovalcev, kako bi škofje in sam papež morali ravnati, da bi bilo prav.

Ljubi moj sveti Medard. Kani nam ugodnega vremena, tako meteorološko kot sociološko … ali kako bi rekel. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in kani na nas.

Gregor

 

PRISLUHNI