Ljuba sveta Pelagija!

V zadregi sem … in ne vem kako naj te nagovorim … saj sta v zadregi tudi zgodovina in izročilo, ki mi za danes »ponujata« kar dve Pelagiji!

Za prvo lepo vzgojeni katoliški pisci zapišejo, da je bila »igralka in plesalka, ki je živela bolj malo zgledno življenje«, med tem ko pravoslavci – prostodušno in južnjaško, predvsem pa neposredno – povejo, da je bila prostitutka. Roko na srce, je izraz še bolj neposreden in tako krepek, da ga jaz, ki sem prav tako lepo in katoliško vzgojen, ne upam ne zapisati, še manj izreči.
Kakorkoli … Ko je nekoč slišala škofovo pridigo, so jo besede pretresle do te mere, da je razdala svoje imetje, ki ga po pravoslavnem izročilu ni imela malo, saj je bila lepa in popularna … se zaprla v meniško celico in se pokorila in postila do smrti.
In je to čudež.
Mislim … ni tako zelo čudežno, da se je Pelagija spreobrnila, ampak je čudež, da se je spreobrnila zaradi škofove pridige. Morda so pa škofje včasih vendarle znali kaj povedati?

Za drugo sveto Pelagijo pa pravijo, da je bila devica, ki se je … po katoliškem izročilu preden bi jo lahko mučili in oskrunili, vrgla s strehe v smrt in v večno življenje … po pravoslavni verziji, pa je zavrnila cesarskega snubca – menda najprej Dioklecijanovega sina, potem pa še Dioklecijana samega – sprejela mučenje in smrt …. In nato seveda še večno življenje!

Kakorkoli … Morda pa gre vendarle za eno in isto osebo, saj je vsak človek malo »igralka in plesalka, ki ne živi zgledno«, malo pa svetnika! Ali pa ne verjamemo čisto do konca in zares, da človek, potem ko spozna in sprejme Kristusa, prejme novo življenje. Da se še enkrat rodi in da se rodi čist in nedolžen – deviški, če hočete – pa čeprav je bil prej ena velika »igralka in plesalka« oziroma »prostitutka«!

Ljuba sveta Pelagija! Vračaš mi upanje v škofe. Pričuješ mi, da ni važno kako človek začne, ampak je važno kako konča in da je, če verjameš, da te bo Bog ujel v svoje naročje, včasih treba zbrati pogum in se vreči na glavo!

Obilo žegna za tvoj god, pa nam ga vrni in izlij na nas!

Gregor

 

PRISLUHNI