Ljube moje svete, malo manj svete, morda ne še čisto svete ampak verne duše!
Ljudje smo si naslikali nebesa kot belo oblačen in v belo oblečen kraj, kjer bomo skupaj z ravno tako v belo oblečenimi angelci prepevali glorijo, in nas ne bo nič več bolelo, nič več skrbelo, kjer bomo večno srečni in ne bomo pogrešali ničesar.
In čeprav so te predstave skorajda poganske in heretične – kajti »nihče ni šel v nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, Sina človekovega« (Jn 3,13) – imajo v nečem prav, v nečem pa se motijo. Res je, da bomo prepevali Bogu v čast – saj ne nazadnje pri vsaki maši to že počnemo skupaj z vsemi nebeščani, ni pa res, da ne bomo ničesar pogrešali, kajti pogrešali bomo tiste, ki jih ne bo tam.
Prav tako smo si ljudje pekel narisali kot kraj večnega ognja. In čeprav nisem čisto prepričan, če gre za čisto stvarne plamene, je primera kar prava, saj nas bo – skupaj s krivdo greha – žgala neprestana zavist do vseh tistih, ki jih ni tam.
Kako pa zgleda tisti vmesni prostor vic, kjer si »iz ta hudega ven«, kot radi rečemo, cilj pa je nedoločno daleč … tu pa se mnenja razhajajo. In ni moj namen naslikati vic, še manj pokati vicev na račun vic in vicanih. Še posebej ne zaradi tega, ker mi ob vseh molitvah, ki jih po roženvensko drdram, nikoli ni težko dodati še desetke za duše v vicah. Kdo ve, morda zato, ker se bojim, da nebes ne bom vreden ali ker upam, da bom vreden vsaj vic, in molim, kot bi si hotel zagotoviti mesto?
Ko molim za rajne, za verne duše … se moja misel nežno dotika vseh, ki sem jih poznal, pa jih žal ne morem več gledati iz oči v oči, ter lahko le upam, da se bomo nekoč zrli iz obličja v obličje, kot pravi sveti Pavel. Precej jih poznam, tam na óni strani, in upam, da tudi ôni, tam na óni strani, poznajo mene. Saj pravijo, da se v nebesa ne pride, v nebesa te pokličejo. Več znancev, dobrih znancev, morda celo prijateljev in zaveznikov imaš med ônimi na óni strani, več možnosti imaš torej.
Ljube moje svete, malo manj svete, morda ne še čisto svete ampak verne duše!
Obilo žegna ob vašem godu. Pa ga obilno razlijte še na nas, da se žegen z nebes razlije še na vas.
Gregor
PRISLUHNI
